#pojdiven

je minilo od mojega padca.  Kar nekaj miselnih procesov je šlo v tem času skozi mojo glavo. Seveda veliko na temo "nove priložnosti", kaj moram spremeniti, kako živeti... Za veliko stvari bi lahko rekel tudi bullshit, ampak na koncu koncev nekaj sem in še bom moral spremeniti. Pa ne zaradi padca, ampak zaradi življenja samega. Očitno je to precej spolzko in prehitro mine, četudi se ga stalno ne veselim.   1 teden po operaciji železje danes Seveda so bili ti 4. meseci precejšnja preiskušnja. Samsko življenje z eno delujočo roko je bilo, milo rečeno, izziv. Tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Kot "dežurni" kritik družbe in odnosov skoraj moram zapisati, da sem bil kar precej žalosten, saj ljudje iz mojega življenja pred padcem, niso pokazali neke hude empatije. Seveda sem dajal videz, da vse zmorem, pa vseeno. Kot vedno je nekaj svetlih izjem. Saj vem, moja groba iskrenost ni ravno priljubljena in to "plačujem" vsak dan. Zanimivo, veliko pa so mi pomagali ...