Bovec
Del dopusta sem želel preživeti z Brinom. Imel sem kar težavo dobiti idejo, kaj bi ga zanimalo. Predlog po kampiranju na Soči in malo veslanja, kolesarjenja, pohodništva je dobil zeleno luč. V sredo popoldan se takoj po službi, nabaševa v avto in jo preko Vršiča pičiva proti Bovcu. Brez rezervacije in točno določenega cilja začneva iskati primeren kamp. Prvi ne sprejema bonov, drugi že na vhodu sporoča, da je poln, 3. je res grozen. Kar malo me že skrbi, še posebno, ko nama odvisnežema od interneta in informacij na njem, signal ne omogoča iskanje. Zapeljeva se že v kamp Vodenca, kjer sva bila z Alenko pred 2. leti in tu se ustaliva. Sprehodiva se do reke Koritnice in kar malo nepoletno deluje. Peš greva celo do Bovca in si seveda zasluživa vsaj sladoled. Kar malo čudno se je spraviti v mali šotorček, vendar uspeva vsaj nekaj spati. Zjutraj je vroče in sončno in to je dan, ko imava dogovorjeno šolo veslanja. Preverim temperaturo vode, ki je prekleto mrzla. Narediva si z...