Livigno

Kolesarjenje na Švicarsko Italijanski meji me je že lani navdušilo, zato se odločim, da tudi letošne Mahove ture ne izpustim. Njabolj žalostno je, da me je, glede na mnenje Alenke, že lanska odločitev stala zakona, letošna pa je zabila zadnji žebelj. Kakorkoli...

Dan 1

Vožnja je dolga in mučna. Namestitev v apartmaje je klasično stresna, vendar vseeno uspemo narediti "spoznavno" turo.

Ker tole pišem z velikim zamikom, se mi ne da opisovati vsak dan posebej, zato bom samo malo nanizal slike in mogoče kakšno misel. Dejstvo je, da sem sedaj trase več ali manj poznal, imel tracke in bil med "najmočnejšimi" zato sem večino tur peljal naprej, tako gor, kot tudi dol in tokrat celo bolj užil vse lepote. 

Dan 2

Ponovili smo lansko turo, ki mi je bila lani med najbolj napornimi, do ledenika Bernina, pa spust proti Poschiavi, pa nazaj na prelaz Forcola, pa dodatek ogled lepega slapu. Vreme, narava, tura - sami presežki. Ta dan se povsem zavem, da je zakona konec, ker Alenka preživlja vikend bog ve kje s svojim "prijateljem".

Dan 3

je na sporedu klasična razgledna ture na "balkon" nad jezerom preko prelaza Eira in do krasne doline, kjer smo se lani še vozili po snegu do kmečkega turizma Alpe Mine. Letos je vse kopno.

Dan 4

spet na sporedu znana tura na Val Trelo. Kaj drugega kot kič.
Dan 5

povsem švicarska tura nad St.Moritzo. Tokrat z močnim dodatkom, Spust iz Bernine in potem najmočnejski še povratek nazaj. 

Dan 6

Zopet poznana tura, ki smo jo lani vozili redki. Kombinacija Švice in Italije. Od lepote bolijo oči...


Dan 7

Matej izbere noro turo samo za izbrance (poleg njega Simon in jaz). Predvsem zato, ker je zelo naporna. Na en prelaz moram kolo potiskati. Drugače dimenzije presežkov. Nazaj se tokrat "šutlamo", saj nas pride Živa iskat v San Carlo.


Zadnji dan dežuje in nas tako prikrajša na zadnjo 8. turo. Se ne pritožujemo, saj smo imeli ostalih 7 dni več kot naklonjeno vreme. Pot domov je spet mučna in dolga.
Povprečno smo naredili cca 1300 vm in naužili nešteto lepot. Je vredno? Ne vem, za naš tip kolesarjenje je to to in po tem, ko sem obiskal npr. Solden, počasi razumem Mateja zakaj je zaljubljen v Livigno.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več