#pojdiven

Na kolesu nisem bil dva meseca in pol in glede na moj zapis v soboto je bilo pričakovati, da se ob prvi priložnoti vsedem nanj. Izbor cilja je bil kar težak, saj sem iskal nekaj, kar mi bo omogočalo zaključek ko bom utrujen, po drugi strani pa, da bo vseeno kaj za uživat. Ja pa toplo mora biti. Že lani sem gledal z druge strani Črnega kala, da so tukaj eni traili, potem sem pa še prebral pri Simonu , da so bili zadovoljni in evo.  Zjutraj nič ne hitim in ko se vozim me je kar strah, saj se temperatura še vedno ne dvigne kaj dosti nad ničlo. Tudi ko parkiram in se pripravljam, je zemlja še zmrzneja in nič kaj toplo ni. Do vasi Loka, kjer pa je klanec tako hud, da takoj zakuham. Na prvi izravnavi že počivam. Malo se zapeljem do skal  družba in da preverim zakaj imam dostopno pot v gpx obrnjeno v to smer, če je začetek traila drugje. Obrnem, saj se odločim, da bom drugi vzpon naredil tukaj. Že ko se vzpenjam vidim en kup pohodnikov, ki hodijo po dejanskem kraškem robu. Tako je tu...

Tale zima je letos bolj boga. Že res, da sem jo izpustil mesec in  pol, ampak po koledarju in glede na lani, so razmere čist mim. Med tednom sem sicer bil na Trianglu, Španovem in Ptičjem vrhu in prav zanimivo, da je bilo še najbolje na Španovem.  No za danes sem imel željo v Avstrijo lovit pršič, ampak samemu se mi ni dalo, z družbo s katero sem se menil, pa nismo uspeli doreči zadeve. Tako se zjutraj zapeljem v Vrata in na vhodu ob števcu stoji ljubljančan, ki gleda tablo, ki prepoveduje promet. Le ta stoji ob robu in odločitev je jasna, seveda če hočeš na turo. Od tukaj namreč ne moreš na smučke, četudi bi želel delati še dodatne km. Sva 1. in 2. v dolini in že to mi je več kot čudno. On parkira pri slapu, jaz grem do konca. Kar ne morem verjeti, da sem edini. Pripravim se in začnem 4 km marš do točke, kjer se začnem vzpenjati - tura za Cmirom. Že med potjo sem sprijaznjen, da bom dobil kazen.  Vzpon po gozdu je tokrat soliden in dobro se lahko orentiram, predvsem po s...