Med železniškimi tiri

Na kolesu nisem bil dva meseca in pol in glede na moj zapis v soboto je bilo pričakovati, da se ob prvi priložnoti vsedem nanj.

Izbor cilja je bil kar težak, saj sem iskal nekaj, kar mi bo omogočalo zaključek ko bom utrujen, po drugi strani pa, da bo vseeno kaj za uživat. Ja pa toplo mora biti. Že lani sem gledal z druge strani Črnega kala, da so tukaj eni traili, potem sem pa še prebral pri Simonu, da so bili zadovoljni in evo. 

Zjutraj nič ne hitim in ko se vozim me je kar strah, saj se temperatura še vedno ne dvigne kaj dosti nad ničlo. Tudi ko parkiram in se pripravljam, je zemlja še zmrzneja in nič kaj toplo ni. Do vasi Loka, kjer pa je klanec tako hud, da takoj zakuham. Na prvi izravnavi že počivam.

Malo se zapeljem do skal 
družba

in da preverim zakaj imam dostopno pot v gpx obrnjeno v to smer, če je začetek traila drugje. Obrnem, saj se odločim, da bom drugi vzpon naredil tukaj. Že ko se vzpenjam vidim en kup pohodnikov, ki hodijo po dejanskem kraškem robu. Tako je tudi na razgledni točki pri radijskih antenah.
Prav zanimivo je opazovati vlake, ki jih ni malo. Tiste tovorne, ta dolge, se sliši že od zelo daleč, saj očitno že močno zavirajo.
Začetek traila Transpotting je kar težak, vendar hitro preide v bolj voznega. Malo je jeba, ker moraš prečkati progo 
in to kljub ogromnim tablam s prepovedjo. Po prečkanju je vožnja čisti užitek in se ne ustavim niti za eno sliko. Ko pridem do ceste se kar po njej usmerim do Podpeči
in po makedamu 
nazaj proti vrhu. Vendar tokrat raje že prej zavijem dol in grem po dostopni, pod progo, do vzpona za trail Oriente express. Ta je še bolj tekoč in spet ga odpeljem v kosu. Na cesti se odločim, da naredim še tretjo ponovitev, ki bo kombinacija prejšnjih dveh. Po strmi navzgor, vendar prej zavijem proti Orintu, pa do žel. proge, kjer potem pri spustu ujamem del Tranpottinga in povežem na Orienta. Tokrat se ustavljam, ker kakšno sliko res super traila pa moram imeti.


Naredil sem nekaj čez 20km in 1000 višincev, kar je za prvič povsem dovolj. Tudi temperatura se je dvignila, tako da sem lahko užival tudi v sončku. In glede na čas, ki sem ga za to porabil, je bila tura res uživaška.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več