Zadni dnevi leta
Čeprav sem v zadnji objavi napisal, da bo zaradi vremena "mir", se to ni čisto tako odvilo. V ponedeljek je noro snežilo in sedeti v čumnati in gledati ven, ni moj stil. Po službi tako na hitro odkidam avto in se odpeljem do Brezij (pri Tržiču). Že med vožnjo se potrdi, da so moje zimske gume oddelale svoje, saj prvi S v klanec v Bistrici (pod gradom) ne zvozim. Itak, da grem po zalet in mi uspe. Za čuda se bp pripeljem do zadnjega P ob cesti za Bistriško planino. Očitno sem edini z idejo, da bi smučal iz Dobrče, saj celo pot vlečem špuro. Z vsakim višincem je snega več in ko prilezem do Lešanske, moram za vsak korak dvigniti nogo ven iz snega. Noro naporno! Ker za hojo porabim absolutno preveč časa se čisto na vrh ne vzpnem, ampak obrem nad planino. Sneži tako močno, da sem čist premočen. Ko se spustim navzdol obupano ugotovim, da je za moje smuči absolutbno preveč snega, saj jih vleče k podnu. Rabil bi "pavdarce". Namesto, da bi užival, se mučim, Med bukovno imam...