Dovška baba

Včeraj z znancem na FB ugotoviva, da smo bili istočasno na Voglu, pa se nismo videli. Ko se tipkava me sprašuje, kam bi se danes splačalo iti in nekako ne najdeva pametne destinacije. Zjutraj gledam turobo zunaj in se odločim, da grem nekam, da bom vsaj dol našel, če bo megla. Nekako temu ustreza Dovška baba. Ko se peljem proti izhodišču, se že sprašujem ali ima sploh smisel, saj je vse zabasano. Na P je samo en avto, s tem da nisem ultra zgoden. 


Pot ni najlepša, saj ni niti špure niti ni "povaljana". Za gor je to sicer čist ok, ker ni neke strmine. Tik pred kočo na planini Dovška Rožca pa se posveti.

Uauu, kako je bilo lepo, še posebno ker nisem pričakoval. Pri koči se ustavim in celo malo prigriznem. 
Do vrha samo gledam okoli sebe in slikam:
Tam sta že dva turaša, iz tistega edinega avta.  Kljub temu, da je kiči kič, se na vrhu kaj dolgo ne zadržujem. Ravno toliko piha, da ni za "posedanje". 
Vršnja flanka je odlična za smučanje, čisto spomladansko. Graben še gre, po cesti pa rodeo in ravno tam srečam Boštjana (iz začetka zapisa) in Majo. Dva dni zapored izberemo isto destinacijo, brez da bi se pogovarjali 😕. Malo podebatiramo in onadva pohitita, opogumljena z obetom sonca, proti vrhu. Jaz pa še potelovadim po zadnjih senožetih, kjer je že pomanjkanje snega in sploh skoraj nemogoče za smučat.
Še dobro, da sem šel ven. Če ne drugega sem po dolgem času zlezel na babo 😃

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več