Izbruh, podor in še kaj zraven

V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. Fak kaj je to, koga naj pokličem, razmišljam medtem ko mečem krpe na tla da ustavim vodo, da ne bi tekla naprej v stanovanje (nimam sifona, niti prepire). Čez pet minut pa spet, tokrat spet tišje in voda samo privre do roba školjke. V obupu, ker ne vem kaj storiti, grem ven iz hiše pogledat ali vesolci pristajajo, ali je Corona napadla kanalizacia ali kaj hudiča... In takrat zagledam cisterno komunale in delavce, ki hodijo od pokrova do pokrova in jih odpirajo in s pritiskom čistijo kanalizacijo. Delajo počasi zato cca 5 minutni interval. Očitno imam WC vezan direktno, brez izravnalnega jaška ali kako. V vsakem primeru dobro, da sem bil doma.

Popoldan se je že začelo obračati na bolje, saj so mi v A1 priskrbeli survivor kit, ki mi bo omogočil gledanje TV in skoraj brez bolečin sem uspel preteči, dobrih 10 km v solidnem tempu. Do večera, ko mi je sosed, ki se je podil z viličarjem po dvrovišču, do  pol enih zjutraj, kratil spanec.

Za soboto sem vedel, da je slaba napoved, zato sem bil s tem sprijaznjen. Ko po kosilu vidim, da se trgajo oblaki, se na hitro odločim, grem nekam. Na Kriški, sem ravno bil, enako na Dobrči, kam še, hmm mogoče Preval, pa proti Begunjščici, ali pa mogoče Korošica pa proti Košutici? Ma grem  zadnjo varianto. Ko sem 10 minut od  avta

zaslišim spet hud hrup. Kaj hudiča je to, ko zagledam na drugi strani doline prah in vidim kako se je zrušil del stene in je grušč zgrmel v dolino, točno čez Bornovo pot, o kateri sem razmišljal. Očitno vse smole, pa le nisem skasiral 😂. Uspel sem celo potegniti telefon iz nahrbtnika in mislil sem, da sem večji del plazu celo posnel. Žal se je izkazalo drugače.  Tudi to, da sem ujel točno pravi trenutek za turo, mora biti dober znak.
Tole vreme je res noro, saj je neverjetno toplo. Narava jesenska, sneg pomladanski...

...jaz pa...
... tak, pač 😎
Še to, ko sem se peljal mino novega nasipa, sem videl, da plaz ni prišel niti do njega, meni se je pa slišal grozen. Kako je moralo biti slišati, takrat, ko je zasulo cesto... Me pa zanima, ali se je prižgal semafor?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več