"Izgubljen" na Primorskem

Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla. 

Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco in Trailforks in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP. Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh.

edini lep razgled, tik pod vrhom
Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir. 
vidim kar nekaj marel ;-)
V Ospu se usmerim levo po poljski poti in poiščem lep prehod do vasice Prebenek, ki je že v Italiji. Po trailu Pivo 
se spustim glovoko na italijansko stran, do industrijske cone. Zopet malo asfalta do Doline. Tam pa na singelco skoraj do meje. Še vzpon do gradu nad Socerbom, kjer je kao višek poti.
Za spust najprej sledim STKP, ki je prav zoprna zaradi grušča. Ko pa pridem na Lovkso pot, pa samo še užitek.
Odlična singlelca z nekaj tehničnimi vložki. Kar "padem" v Osp. Še malo uživanja po vinogradih
in občudovanje skal v plezališču.
Uspe mi prav zanimiva tura, ki je zahtevala tudi kar nekaj navigacijksih spretnosti in kar nekaj pogledov na karto in obračanj. Seveda vse s ciljem izogibanje asflata. Naredil sem nekaj čez 1000 vm, kar je pri meni deklarirano kot "resna" tura. Zanimivost je prosto prehajanje meje, kar se odlično vidi po stezicah, kjer leži ogromno oblek, nahrbtnikov... ki so jih odvrgli ilegalci.
Ker imam do srečanja s hčero, še nekaj časa se odpeljem do Debelega rtiča in s sebe sperem prah in znoj. 
Ugotavljam, da v morju nisem plaval že kar nekaj časa. Lansko leto definitivno ne. 
Ko se dobim s Patricijo nima neke silne ideje, kam bi šla. Oba rabiva kosilo in ob viharjenju, kaj bi jedla, pade odločitev za žar in to gostilna na Markovcu. Zato narediva kar dolg sprehod za, sicer dobre, čevapčiče. Za nazaj izbereva pot mimo Žusterne in nove nasute plaže. Ker še nisem bil v njenem zadnjem stanovanju, greva pogledat kje živi in takoj ugotovim, da smo to stanovanje že gledali in to 1. ko smo iskali prostor zanjo, pred 4 leti. Preživela sva prav luštno popoldne!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več