Vremensko okno

Včeraj sta me Simona na kvadrat malo dražila z mojo kar pogosto krilatico. Nakar sem ugotovil, da je ne uporabljam samo jaz, saj sem zasledil na Snežaku točno tak naslov...

Zakaj gre? Ja vreme je muhasto in če želiš naredit kakršnokoli aktivnost zunaj pač gledaš, kdaj se to sezide. In seveda skozi okno gledaš vreme. No ja, bolj se zanašamo na razne vremenske aplikacije.

Pa pojdimo raje po vrsti. Čeprav najprej nisem mislil sploh pisati o minulem tednu, sem se premislil, saj z mojo starostjo peša tudi spomin in je blog postal tudi meni dober opomnik oz. mesto kjer lahko za nazaj pogledam kako in kaj.

V minulem tednu je kolo dokončno prevladalo. Po kolesarskem vikendu sem tudi v ponedeljek skočil do vzletišča nad Gozdom. Pogosta turca, ki mi ni pustila nekega spomina. Še najbolj je bilo zanimivo na vzletišču, ko sem opazoval kako se novinci pripravljajo na začetne padalske izkušnje.

V torek naredimo uverturo v Mah sredo in se nas kar nekaj nabere v Škofji Loki. Preko Sv.Barbare se vzpnemo na Osolnik. Simona2 nam "pokažeta" nov trail, ki sta ga urejala. Spotoma presekamo (dobesedno!) še eno drevo in ga umaknemo s poti.

Tudi v sredo je izhodišče ŠL. Matej je žal še vedno sesut, zato Mah sredo izvedemo brez njega. Gremo na Polhovec, vendar se spustimo po trailu, katerega še nisem vozil. Odlično!
Za četrtek sem naredil svoj zapis.
V petek se že začne spremenljivo vreme in obetajo se nevihte. Poleg tega sem bil  9 dni zapored na kolesu in presekam z enim trekingom na Kriško. Kljub temu, da sem se kar gnal je bil čas povsem povprečen. Tik pred nevihto sem nazaj v avtu.
Tudi v soboto je napoved enaka in poleg tega se mi samemu ne da vozil nikamor. Odločim se, da bom malo raziskoval - želel sem najti kakšno varianto do Bele peči, kjer ne bi bilo potrebno nošenje bicikla. Ni mi povsem uspelo. Začetek je klasika. Od Grahovš proti pl.Javornik, potem se usmerim po peš poti proti spominski plošči Jožeta Rozmana. Ko jo preseka kolovoz/vlaka grem po njej. Je hudičevo strm in malo pritiskam na pedala malo pa kolo ob sebi. Relativno bp pridem do cilja.
Sledi še lepši del, čez Planino zgornja Konjšca
mimo Planine spodnje Konjšce in kmetije pr'Tič v dolino. Preseneti me izredno veliko vode, mokrih korenil, blata... in moram biti kar previden, da ostanem na kolesu.
In končno nedelja in lovljenje vremenskega okna. Silne plane in Kobariški stol vreme odplakne in kaj nam ostane. Ja loški konec! Spet nam uspe lepa tura brez padavin in tudi padcev. Lubnik (ne ravno vrh) napademo iz smeri JZ, skozi Sopotnico. "Borovničke" žal niso suhe in balanca se zatrese tudi najbolj pogumnim. Uspešno izbiro/tajming potrdimo na Simonovi terasi od pijači, jedači, prijetni debati in definiranju novih ciljev.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več