Prečenje Košute
Vsaj 1 x letno je tole pot "potrebno" prevoziti. Zakaj? Ker je res lepa, po svoje tudi zahtevna, ena taka MTB klasika.
Vzpona do Dolgih njiv me je bilo kar malo strah, saj me je skrbelo, da bom celo pot goltal prah. Pa ni bilo sile. Ja seveda, prehitelo me je nekaj vozil, pa ni bilo sile. Ker sem 2 dneva praktično počival, mi je šlo odlično in se na planini nisem ustavljal. Na prečenju je vsega. Zelo lepe singelce
do povsem nevoznih skal, korenin. Nad Tegovško planino poskrbim za vnos energijein nadaljujem do planine Pungart, kjer sledi malo fotošutinga.Šijo samo prevozim in ustavim se šele na Kofcah. Pa še to bolj zato, da se pofočkam in pojem sendvič.Tehnično zahtevni del spusta mi odlično uspe in v glavi mi odzvanja, da zato, ker sem zadnja 2 dneva toliko "delal" na ravnotežju. Vlaka proti Zavrhu je v vrhnjem delu suha in odlično vozna. Čisti užitek! Očitno se preveč sprostim, saj me pri veliki hitrosti preseneti povsem blatni del, poln vej in kamenja. V trenutku mi vzame balanco, uspem odpeti desno nogo in ko se želim ujeti nanjo, do gležnje zarijem v blato - padec je neizbežen. Bolečina ni prehuda in na hitro želim ven iz blata, zato na hitro poberem kolo, leva noga je še zapeta in glej ga hudiča - ravnotežje v takih pogojih ni povsem fizikalen pojem - gume mi namreč v blatu zdrsnejo v desno in ker ne uspem odpeti leve noge padem tokrat na levo stran, tja kjer so skale in potoček. Obležim, malo zato ker ne morem odpeti leve noge, malo pa zaradi bolečine. Ko le zlezem izpod kolesa moram sesti, saj mi postane slabo. Ustaviti moram krvavitev na kolenu in samo ledena cedevita z ledenimi kockami v termovki me rešita. Malo zato da jo popijem še več pa za obkladke. Po 15 minutah sem nared za nadaljevanje. V bistvu mi gre dobro, malo težav imam z ramo v levih zavojih, ampak po ta lepem trailu uspem celo uživati. Malo bolj stiskam zobe, ko moram pedelirati. Ah jebi ga, to je del tega športa.
Bolj me skrbi za jutri, ker sedaj ko sem ohlajen, moje gibanje ni povsem zvezno 😆.
Komentarji
Objavite komentar