Rab

Tale Rab je "padel" povsem nepričakovano. Takole je bilo. Matejev Mah je lociran in deluje predvsem zaradi Šolskega centra, del katerega je tudi strojna šola. En del učiteljskega zbora redno hodi k njemu na kavo in beseda je dala beseda in ravnatelj je organiziral neke vrste "sindikalni" izlet. Prijavilo se je 8 učiteljev. Matej pa mi je zaradi težav s hrbtom predlagal da grem zraven in mu pomagam (predvsem pri nalaganju in razkladanju koles). Nisem kaj dosti razmišljal, s tem da sem pozabil na PCT pogoj prehajanja meje. Photoshop reši tudi tako težavo 😁.

Štartamo v četrtek popoldan in na meji po pol ure čakanja bp vstopimo na Hrvaško. Ujamemo zadnji trajekt in večer, 

po namestivi v aprtmaje,  
zaključimo ob pijači in debati. Starci gremo spat, mladina pa na nočno kopanje.  
Že ob nakladanju koles sva z Matejem ugotovila, da resnega kolesarjenja ne bo. Le peščica je bila primerna za to, kar se na Rabu vozi. In tako je tudi bilo. Turo smo začeli skupaj in oster makedam je mnogim povzočal tažave. Zato kmalu naredimo dve skupini. Ena se z Živo vrne v apartmaje po asfaltu. Naša pa naredi kar zanimiv krog po Primožičevi stazi in po lepem spustu do mesta.
Ko se vrnemo do apartamjev, "našim" 4 profesorjem ni dovolj zato naredimo še zanimiv ogled zalivčkov okoli Loparja. Jaz skrbim za "metlo" in zato dajem poudarek na treningu počasnega obvladovanja ravnotežja in sploh tehnike.  
Popoldan preživimo na plaži. Na večerjo pa se zapeljemo v mesto Rab, katero me vsakič navduši s svojim "kjut" ambientom.
Za soboto Matej pripravi turo primerno za vse, kar pomeni, da večino vozimo po makedamu in sicer v okolici mesta Rab
in gozda Dundo, neke vrste naravnega rezervata. Zaključimo jo z enim redkim teh. zahtevnim delov -  spustom na mivkasto plažo.
Tudi ta dan skočimo v vodo in že je čas za odhod. Do meje so nekateri kar malo živčni, saj jim hitri testi ne veljajo več. Seveda na meji nihče sploh ne zahteva kakršnihkoli dokazil.
Zanimiva dva dneva. Ne iz kolesarskega vidika, saj sem zelo resno vzel, da sem zraven kot pomagač in ves čas sem vozil zadaj, pomagal z nasveti in skrbel, da smo vsi na kupu. Bolj so me pozitivno presenetili ravnatelj in teh 8 učiteljev. Res, da je to le delček učiteljskega zbora, ampak so izredno zanimivi ljudje z ogromno znanja, pozitivne energije, volje in tudi ljubezni do svojega poklica. Vesel sem, da sem jih spoznal.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več