#pojdiven

Ob enem kupu starega dopusta, sem se odločil, da petke do konca junija preživim "doma". Tale prečka iz naslova mi je že dolgo stala v waiting listi. In tako se odločim, da je sedaj pa čas, da jo odpeljem. Parkiram dober km pred Predmejo in se po slikoviti cesti, z v skalo izvrtanimi tuneni, vzpnem do kolovoza, ki vodi do Čavna. Spotoma se vzpnem na oba Modrasovca. Nadaljujem po kolovozih do vzpona na Kucelj, kjer moram kolo nesti. Na vrhu se vidi do morja in sploh je lepo. Nadaljevanje je kar zahtevno, tudi iz navigacijskega smisla, saj poti praktično ne vidim in zgolj sledim gpxu. Že celo pot nisem pravilno razpoložen, nekaj mi ne štima v glavi.  Skrbi me, če bom pravočasno pri Brinu, premlevam zadnje dogodke, sporočila... in na tem mestu si v bistvu želim, da bi bil drugje.  Ko spet pridem do ceste imam možgane nastavljene samo še za gas do avta. Do Kopitnika. Tam pa se zavije na to "slavno" prečko. Dokler gre po gozdu, je vse ok, še posebno, ker je ogromno podrti...

Podaljšan vikend na Krku s spanjem v avtu me je opogumil, da sem se odločil, da za prvomajske počitnice ne bom doma. Že nekaj časa si ogledujem Finale Ligurio in okvirno sem si to zadal za cilj. Nekaj dni pred odhodom pa me je Matej začel spraševati, kaj bom počel čez praznike. Živa je šla veslat in tako bi on šel kam na kolo. Moj okvirni plan mu ni preveč všeč, ampak prav razdelanega drugega cilja pa nima. Ker bo Bobi jeseni vozil dirko Appenninica MTB Stage Race pade ideja, da bi prevozila etape in mu dala malo vpogleda v razmere. Od 7 etap so 3 krožne, kar je za naju pogoj in tako se odločiva, da začneva s tem, potem pa vidiva kam naprej. 26.04. vožnja do Porretta Terme Pozno popoldan se narišem pri Mateju s polnim avtom in začneva nalagati kombi. Stola, miza, štedilnika (ja dva), pa kanistri, pa posoda, pa hrana, pa vsa kolesarska oprema in še kaj. U jebembti, to bo kar zanimiva izkušnja. Ker ima Matej še nekaj logističnih obveznosti, je odhod iz Škofje Loke kar relativno pozen...