#pojdiven

je  2569 m visoka gora in je najvišji smučljiv vrh v Sloveniji (seveda za povprečneže) . Kot tak se je seveda znašel na mojem spisku. Za letošnjo sezono sem že misll, da ga ne bom osvojil, na kar izvem, da si ga "želi" tudi Tomaž M in da si vsako sredo vzame čas za turo. Glede na vremensko napoved še jaz prijavim dopust in tako se že v torek zvečer peljeva s Californijo v Krmo. Ponoči ni miru, ker pohodniki/turaši prihajajo celo noč. Midva nič ne hitiva, sa se nama ob sedmih pridruži še en Tomaž R. Ko to izvem, se zavedam, da bo tura več kot naporna, saj sem udeleženca zadnje odprave na K2 spoznal tudi na terenu. Točno tako se tudi začne: kot veter letimo po dolini. Če si samo za trenutek pozornost namenil, čemu drugemu, kot hoji, si zaostal in nisi mogel več priključiti. To se zgodi tudi TM, ker se oglasi na telefon. Še dobro da ima TR idejo o drugačnem poti in ne želi hoditi čez Bohinjska vratca. Zato se tukaj naše poti začasno razidejo. Midva umiriva ritem in lepo napreduj...

Zvečer se menim z Matejem, da izkoristiva jutranje časovno okno brez potencialnih padavin. On predlaga Begunjščico, jaz pa da se jo lotiva ali po SZ grapi in SZ grebenu ali pa po Trolku. Sicer načeloma oba za, se na koncu ne zmeniva nič 😒. Ko zjutraj pogledam skozi okno sem pa res presenečen, saj je čista šajba.  vremenarji, kakšno vreme je to??? Počasi že sumim te vremenarje, da poskušajo narod zadrževati doma. Seveda brez uspeha.  Ker vseeno mislim, da vreme ne bo ravno držalo ohranim prvotni cilj. Ob 7h nas je na Ljubelju že zelo veliko.  Če je bila včeraj travnata prekinitev široka 2 m, je danes že 5m. Veliko jih smuči že nosi. Rutinirano se vzpenjam in zelo zadovoljen sem, ker je špura po centralnem plazu odlična in bp brez srenačev pridem do vhoda v grapo. Odločim se za Trolka, ker mi je SZ greben uganka in ga ne želim prečiti sam, saj v vodniku opozarja na izpostavljenost.  Črna Trolko, rdeča Y levi izhod Preobuvanje in menjava opreme se mi vedno zdi, da traj...

Ponedeljek je dan za Triangel.  Predvsem zato, ker se mi ni dalo kaj več in pa ker sem imel namen popoldan zamenjati gume. Kljub temu, da sem začel brezvoljno in počasi, me je miselni odklop prestavil v "off" dimenzijo in kar naenkrat sem bil na vrhu. Povsem "prazen". Samo priprava in smučanje nazaj, ki je bilo btw presenetljivo dobro. Tudi rekorden čas, me ni orazpoložil.  V torek se odločim, da grem po kakšni "novi" grapi.  Glede na prebrano in stanje na terenu izberen Y na Begunjščico. Presenetljivo kar na smučah pridem do vhoda v grapo. Razmere so dobre. Izberem desni izstop, predvsem zato, ker je videti bolj varen in ker so opasti manjše. Pridem na vrh, kateremu ne vem imena in je praktično na isti višini kot Veliki vrh. Le tega samo slikam. Odsmučam po pristopu. Kakšna strmina je in kako ozko je na grebenu občutim šele ko sem na smučeh. Glede na vodnik je ponedkod celo nad 45 stopinj. To mi ne dela težav. Se mi pa, na ozkem grebenu, ki je leden in ...

Včeraj pozno popoldan me pokliče Matej in pravi: "...daj sušit kože, ker ob 20h prideva s Tomažem pote...". A meni težko 😎. Ko res prideta, zmečemo robo v Californio in odpeljemo do parkirišča tik pred mostom, kjer se začne pot v Krnico. Za naslednji dan je namreč  cilj "pršič hunt" pod Kriško steno.  Zvečer popijemo pivo, dve in seveda v neskončnost debatiramo o turah, ljudeh, kolesarjenju... Prav smešno je, ker sva u Juretom par dni nazaj videla 3 francozinje, ki so v podobni Californiji taborile na Ljubelju in sva se jim čudila. No sedaj, sem bil pa eden izmed 3 modelov, ki so... Spim tako, tako in ko se začne promet na cesti in parkirišču pogledam na uro, ki kaže manj kot 5, torej kar precej pred koncem policijske ure. Mi nič ne hitimo in se počasi pripravimo. jutranji pogled Seveda se hitrost spremeni v trenutku, ko nataknemo smučke. Ritem je včasih brutalen in Tomaža skleniva, da moramo na čelu narediti menjavo. Kljub temu počasi "meljemo" predhodni...

Vremenska je bil ravno taka, da se nisem imel želje vozit kam drugam in zato spet pristanem na Ljubelju. Ljudi kar nekaj, ampak nobene gneče. Poskušam ubirati pohodni ritem, pa me vedno znova zanese in začnem hiteti. Ravno prav, da na vrhu smučišča dohitim in prehitim turašico. Resen odzrav in že grem naprej. Ampak glej "hudiča" ženskega 😀, ona ubere enak tempo na varnostni razdalji.  Do krnice je kar zoprno in tudi prvi pogled vanjo ne navdaja z vremenskim optimizmom. Preseneti me dejstvo, da so snežne razmere neverjetno dobre, ker tukaj je ponavadi kar trdo. Prvi pogled v žleb mi potrdi odločitev. V tistem prispe tudi prej omenjena. Ugotoviva, da imava isti cilj in se dogovoriva, da greva skupaj. Ko se predstaviva, mi je kaj hitro vse jasno. Njen "pedigre" in izkušnje so kar impresivne. Vrhnji del žleba je trd vendar lepo smučljiv. Kmalu pa presnečeno ugotoviva, da je ob straneh nezvožen pršič. Kar tekmujeva, kdo bo prej v njem. Če sva prej razmišljala, da bova p...

V ponedeljek sem imel pozen sestanek v Ljubljani, vendar v avtu imel opremo, seveda tudi lučko. Ker sem bil tako pozen, druge destinacije kot Triangel, nisem niti iskal. Pa še teden se "spodobi", da začnem tukaj. Na smučkah sem stal ob pol šestih in seveda kot navit štartal. Ritem mi je "pokvaril" klic Patricije, s katero sva se lovila že cel dopoldan. Ljudi je bilo presenetljivo še zelo veliko in to še daleč od cilja.  Dan se je poslavljal in tudi jaz sem se hitro poslovil od vrha in odpeljal v dolino. Smučarija tako, tako. Skupen čas pa vseeno odličen. Do avta pripeljem celo brez lučke. V torek se spet ujameva z Juretom in ker sva oba že naveličana Triangla, takoj sprejmem predlog, da greva na Šavnik.  Začetek malo travnat, sredina ravna, konec trd, ampak izredno zanimiv hrib. Seveda je to bolj kot ne nočna tura, saj sva na vrhu ob mraku. Krasni razgledi in sploh lepi konci. Odsmučava direktnega v gozd. Če je na vrhu malo skorje, je v gozdu odlično. Jaz, v slalomu...