Še vedno smučarija

Ponedeljek je dan za Triangel. 

Predvsem zato, ker se mi ni dalo kaj več in pa ker sem imel namen popoldan zamenjati gume. Kljub temu, da sem začel brezvoljno in počasi, me je miselni odklop prestavil v "off" dimenzijo in kar naenkrat sem bil na vrhu. Povsem "prazen". Samo priprava in smučanje nazaj, ki je bilo btw presenetljivo dobro. Tudi rekorden čas, me ni orazpoložil. 

V torek se odločim, da grem po kakšni "novi" grapi. 

Glede na prebrano in stanje na terenu izberen Y na Begunjščico. Presenetljivo kar na smučah pridem do vhoda v grapo. Razmere so dobre.

Izberem desni izstop, predvsem zato, ker je videti bolj varen in ker so opasti manjše.
Pridem na vrh, kateremu ne vem imena in je praktično na isti višini kot Veliki vrh. Le tega samo slikam.
Odsmučam po pristopu. Kakšna strmina je in kako ozko je na grebenu občutim šele ko sem na smučeh.
Glede na vodnik je ponedkod celo nad 45 stopinj. To mi ne dela težav. Se mi pa, na ozkem grebenu, ki je leden in prepaden, malo zašibijo kolena. Snežne razmere so zelo mešane. Po grapi odlične, na plazu moraš kar iskati, kje se da peljat. Po smučišču pa odlično. 

V sredo noben od potencialnih vodnikov nima časa, zato se sam odpravim v Lenuhovo in na Begunjsko Vrtačo. Na silo (brez srenačev) se prebijem do vstopa v grapo. Malo pred mano se v grapo poda še en somišljenik. 
Nekaj časa me zasuva s snegom zato pospešim in ga prehitim in prav fino me ujame v objektiv.
Kaj napisati? Res da je smer res zelo strma, vendar v teh razmerah nezahtevna. Je pa kar dolga saj se "pleza" cca 400 vm. Na silo bi jo lahko tudi odsmučal, vendar brez užitka. So pa razgledi res lepi.
Smučam raje Z grapo, ki je tudi strma vendar izredno lepo popeglana po celi dolžini. Tisti del, ki je v soncu 
je ravno malo odpustil, ampak tudi tisti v senci je grifig. Kljukca!

V četrek sem že mislil, da ne bom šel smučat, pa me zoprn sestanek, ki se kar vleče spravi v "mud", da moram dati to iz sebe. Na Ljubelju ravno ujamem Jureta in Uroša, vendar mene zamika 1. plaz in napad Begunjske Vrtače še iz SV. Onadva bi jo pa napadla iz SZ. Ločimo se in jaz kaj hitro pristanem na srenačih in se po plazu kar mučim, saj se višje skorja predira in spodaj sipek sneg kar polzi. Vseeno na smučkah prilezem do vstopa v grapo, za katero nisem bil prepričan kako se imenuje (doma preverim, da je šlo za Ostržkovo smer). 
Začetek nič posebnega, potem se pa postavi na glavo. Uf, tukaj gre pa zares. Prvič pogrešan 2. cepin, predvsem pri enem skoku, kjer se kar namučim, da ga varno preplezam.
Tudi prečenja so nevarna, predvsem eden, kjer je sonce stopilo stope in se moram sidrati in to direkt nad prepadno steno. Kaj dosti časa in možnosti za slikanje ni, vseeno pa občudujem naravo.
Na vrhu sem ravno ob zahodu.
Pohitim in spet odsmučam po Z grapi, Spet odlična smuka. Prepričan sem, da sta me Jure in Uroš prehitela na kar dobim klic, da sta me ravno videla odsmučat. 
Tole danes je bil definitivno najtežji vzpon, ki sem jih opravil (težavnost V- zelo težko, S6 - strmine večje od 55°, pri veliki izpostavljenosti tudi do 50°) .
Počasi bom raje naredil črto čez tole smučarijo...

Za petek me je Jure "prepričal" za jutranjo turo na Triangel. Ob 6h sva že na smučkah. Sneg je pomrznjen in vzpon posledično kar napored. Tudi jaz na vrh ne uspem priti brez srenačev. Vzhod sonca naju prehiti.
Sicer pa to sploh ni bil cilj.  Dela se prekrasen dan 
in to je zaznala množica ljudi, ki že "napada" razne grape in smeri. Smučarija je na vrhu čisti rodeo, spodaj pod kočo pa čisto prebavljiva. Kakorkoli, cilj je bil dosežen, predihana in pozitivna lahko začneva nov dan.

Da pa dokažem kako resno mislim, da bom počasi smuče obesil na klin, grem popoldan na eno kolesarsko turo.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več