Kanjavec

je 2569 m visoka gora in je najvišji smučljiv vrh v Sloveniji (seveda za povprečneže). Kot tak se je seveda znašel na mojem spisku. Za letošnjo sezono sem že misll, da ga ne bom osvojil, na kar izvem, da si ga "želi" tudi Tomaž M in da si vsako sredo vzame čas za turo. Glede na vremensko napoved še jaz prijavim dopust in tako se že v torek zvečer peljeva s Californijo v Krmo. Ponoči ni miru, ker pohodniki/turaši prihajajo celo noč. Midva nič ne hitiva, sa se nama ob sedmih pridruži še en Tomaž R. Ko to izvem, se zavedam, da bo tura več kot naporna, saj sem udeleženca zadnje odprave na K2 spoznal tudi na terenu. Točno tako se tudi začne: kot veter letimo po dolini. Če si samo za trenutek pozornost namenil, čemu drugemu, kot hoji, si zaostal in nisi mogel več priključiti. To se zgodi tudi TM, ker se oglasi na telefon. Še dobro da ima TR idejo o drugačnem poti in ne želi hoditi čez Bohinjska vratca. Zato se tukaj naše poti začasno razidejo. Midva umiriva ritem in lepo napredujeva. Na Vratcih 1. odsmučava 300 vm mimo Vodnikove koče, do dna Velske doline. Smuka je super.


Tudi hoja po dolini je res lepa. Sonce sicer močno prižiga in počasi se začneva bati, da imava s sabo premalo vode.

Na prevalu Hribarice naju TR že ujame (vmes je bil še na Kredarici) in več ali manj skupaj potegnemo do vrha. Med tem ko čakava TM, mi pokaže en kup zanimivih hribov, v Avtstrici, Italiji in seveda Sloveniji.

Ko gledamo sledi, naju začne nagovarjati, da potegnemo kar do Vogla in praktično v 1 dnevu naredimo celo Triglavsko magistralo.
Tomaži na kubik
Ne dava se sprovocirati, saj nimava dovolj zalog, niti najine noge niso več prožne (njegovo menda so še). Spet se ločimo. Midva odsmučava nazaj. Sneg je seveda južen, samo ponekod je tako gnil, da te skoraj prevrne na glavo. Nad smuko sem kar malo razočaran. Pred ponovnim vzponom na Bohinjska vratca narediva pavzo. Skupaj s še kar nekaterimi turašim se nastvaljamo soncu in debatiramo. Ko štrartava imava vsak samo še po 1 dcl vode, vroče je pa kot le kaj. Ob Vodnikovi koči loviva kapnico, da se vsaj malo odžejava, Smuka z Vratc je ta dan najboljša, saj je v senci. O dolgem prečenju pod Draškimi vrhovi in porivanju po Krmi pa raje ne bi. Ker je res ne bodi ga treba.
Ko prideva do avta, je prva in res 1. stvar,  da odpreva pivo.
Generalno gledano je tura zelo naporna, naredila sva 36,5km in 2400 vm. Po eni strani bi rekel, da v takem vremenu se splača, po drugi, pa da je bila naporna tudi zaradi vročine/vremena. Če nisi res vrhunsko pripravljen, bi jo odsvetoval. Zaman vse lepote, če jih ne moreš uživati, ker se preveč mučiš.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več