Norost, odvisnost, kompenzacija...?

Zjutraj sem sprijaznjen, da zunaj dežuje in se valjam po postelji. Ko ob 7h ne zdržim več, vstanem in pogledam ven. Pa a teli vremenarji sploh še kdaj zadanejo? Zunaj je namreč suho. V miru pozajtrkujem in se pripravim za turo, ki bo glede na turobo, kje drugje kot na domačem igrišču. Ko se že peljem začne v Podljubelju na polno deževati. Ma tako nor pa spet nisem in obrnem. 

Doma se lotim generalke v dnevni sobi, operem cunje, skuham zamudno kosilo, govorim s hčerko, se dopisujem z Juretom, preberem vse forume & SM, preberem 100 strani v knjigi, spotoma opravim še 101 malenkost... in umiram od nestrpnosti. Ker vem, da sedaj na Ljubelju že sneži, se spet zbašem v avto in gas. Če mislite, da sem bil na Zelenici sam, se zelo motite. Srečal sem skupino 20 pešakov, 23 turašev, ko sem se vzpenjal in še 18, ko sem se vračal in enega kolesarja 😆.  Kakšne so razmere?
Na vzponu noro, megla, veter in sneg, na meji obvladljivega. Ko sem dajal gor smučarska očala, mi je vrečko iztrgalo iz rok in če sem za trenutek še mislil, da jo lahko ujamem, sem hitro ugotovil, da je to nemogoče. 
Pri koči na Zelenici se umiri in tudi sneg postane pravi pršič.
Celo na vrhu piha povsem znosno in se relativno udobno pripravim.
ET
Smuka pa do koče na Zelenici pršič, sicer malo jebejo kuclji spodaj, ki se jih ne vidi. Vseeno odlično. Do koče Vrtača potem napihanec in je treba pozorno gledati, kje je kaj. Če udaneš, še vedno odlično,
Spodnji del je sicer lušten, samo hitrosti ni. Ga je pa ob mojem povratku že obdeloval ratrak. Vreme se tudi povsem umiri.
Ko sem se odravljal od doma, sem se resno spraševal o motivih, razlogih.... da kao spet moram iti. Saj ne da moram komurkoli odgovarjati, ampak je to še vedno v meni. Saj mogoče je pa dobro, da človek vsake toliko časa naredi kontrolo, ali ga bodo v kratkem v prisilnem jopiču odvlekli v psihiatrično ustanovo.  Glede na videno na terenu sem, kod vedno, samo povprečnež...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več