Otvoritev sezone

Glede na vremensko napoved sem bil povsem brez planov. Psihično sem se pripravil na drgnenje kavča in posledično sem se iz spalnice primajal, za mene, blazno pozno. Zunaj vidim par cm snega in ko ravno začnem gledati po kamerah, dobim sporočilo, da je na Voglu 40 cm novega snega. Hmmm??? Kaj bi se dalo narediti iz te informacije?  Bolj kot gledam, bolj sem odločen, da v kombi vržem tudi smuči. Najprej hočem zaviti na Ljubelj, potem pa me prešine, da rabim travo za podlago. Španov vrh naj bo!

Istočasno sem vesel, da bom poskusil moje prevozno sredstvo, za prihajajoči projekt, v snežnih razmerah. Na AC je kaos, pa sploh ni resnega snega.


Ko se začne klanec, pa se spogledam z resnico. Tokrat moram hočem nočem zaupati avtomobilski pameti - avtomatski menjalnik in brez možnosti izklopa TCS (nima gumba in šele potem doma na youtubu najdem trik, kako se to naredi pri ustavljenem vozilu). Samo tišiš gas in obračaš volan. TCS in menjalnik delata kot nora, ampak 2t težak kombi lepo pleza. Kar vriskam, ko mi uspe priti do Planine pod Golico.

V bistvu sem presenečen, da sem edini s to idejo. Vlečem špuro in ugotovim, da so mišice pozabile to vrsto gibanja.

Sneg je to smučišče presenetil, saj so pašniki še ograjenini, en del celo z leseno ograjo, katero gor grede preplezam, za dol pa oberem obvoz. Na vrhu grem, Juretu na čast, do vršička in se ob postaji pripravim na spust.
Spust pa, ej jej 😒. Moje smučke so za ta sneg povsem neprimerne: dolžina, širina, spredaj premal rockerja, edino moja teža bi morala biti OK. Bolj kot ne rijem, razen če smučam povsem nepravilno uspem malo zavijati. 
Seveda posledično pa bolijo noge. Če sem prej še mislil, da bom ponavljal, se v podnu odločim, da je bilo dovolj za piko odret.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem