Vitranc

Glede na to, da imam danes popoldan prijetne obveznosti, se zjutraj nisem kaj dosti obotavljal. Robo zmečem v kombi in gas proti Kranjski gori. Cesta je še fino zasnežena in moram se kar malo miriti, da vozim lepo v koloni. Če bi bil z mojim, bi se mi čist zmešalo...

Ko prispem na P preneha padati in hiter pogled po pobočju mi razkrije, da gužve ne bo. 

Bo pa treba gazit, ja. Prav presenečen sem, ko mi v višini vrha Dolečevega ruta iz leve pride ene špura. Z veseljem jo uporabim in posledično hitro napredujem. Tik pod vrhom Podkorna ujamem dobrodelneža in se mu seveda zahvalim. Žal on obrača in spet gazim na polno. V strmini je kar naporno, ampak to je del tega športa. Višje kot sem, bolj me vsa ta belina in narava navdihuje. 


To je to! Kako ves ta beli opoj in nirvano deliti še s kom, ki bi občutil enako? Slike so eno, občutki ob tem pa drugo. Na trenutke se pojavi še sonce in še nekaj doba k čarobnosti.

Sicer nisem v visokogorju, ampak danes se počutim, kot bi bil. Nekaj verjetno k temu doda absoluten mir in nekaj še razgledi.
Smučanje je na vrhu dobro, ker je sneg kar suh.
Nižje postane južen in posledično od smuke ni bogve kaj. Se pa sedaj proti vrhu že vije četice turašev in očitno je bil moj timenig pravi. Izgubil sem kakšno kalorijo ali dve več, ampak je bilo vredno.

Ko se peljem proti domu, razmišljam, kako imamo v osnovi zgrešeno filozofijo. Vsi si stalno prigovarjamo, da je treba živeti danes, za trenutek... Istočasno pa govorimo, da je treba varčevati, tudi v smislu ekologije. Vse to pa je usmerjeno predvsem v prihodnost. In kolikšen kompromis je tisti pravi? 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več