Vikend paket na Krasu

Ta vikend se odločim, da se pridružim Mateju in skupini, ki jo bo vodil po Krasu. 

Na lokacijo v Lokve se pripeljemo že v petek pozno popoldan, saj je cilj tudi nočno kolesarjenje ob polni luni. Po tem, ko se namestimo v sobah, kolesa opremimo z lučkami in nase namečemo zimsko kolekcijo oblačil. Ko se zapodimo po asfaltni cesti šele točno ugovotovimo kako mraz je. Nekateri imamo kar tažave, saj nas zebe v roke, mene valda tudi v noge. Posledično telefona seveda ne potegnem iz žepa in slik nimam. Naredimo tak lušten krog po stezicah in labirintu okoli Lipice, tja do Orleka in nazaj. V apartmajih se ogrevamo z raznimi likerčki, pize moramo pa kar sami iskat v bližnjo Divačo. 

Sobotno jutro je sicer še hladno, vendar sončno. Zato počasi pozajtrkujemo in kar malo počakamo na bolj ogreto ozračje.  Pridruži se nam še nekaj kolesarskih prijateljev in kakšno minuto čez 10 smo na poti. Večina nas je že v kratkih hlačah in prav navdušeni smo nad pogoji, sploh glede na letni čas. Usmerimo se na V in J del tržaškega zaledja. Kljub temu, da je vreme super pa razgledov proti morju in tudi kasneje proti Glinščici žal ni. 

Ker sem ta krog že vozil, se kaj dosti ne sekiram. Poudarek je drugje... Nič ne norimo, češ saj imamo cel dan čas. Vrhunec je proti koncu, ko se po vzponu na Kokoško spustimo z nje po finem trailu. Ker se na poti nazaj na vsak način želimo izogniti asfaltu, to časovno malo podaljša turo in "doma" smo točno ob mraku. Ta "cel dan" je v teh mesecih namreč že hudo malo. Ta večer imamo dogovorjeno večerjo v restavraciji lastnika pri katerem tudi bivamo. S hrano smo zelo zadovoljni in "moji" njoki s tartufi so bili definitivno vrhunski. 

V nedeljo se žal uresniči napoved in jutro je megleno. Tokrat se po zajtrku z avti premaknemo do Opčin. Tam parkiramo in pridruži se nam še zadnji "padalec" na končno število kolesarjev (14). Ni sicer mraz, ampak je temperatura taka, da se stalno slačimo in oblačimo. Cilj je sicer S del tržaškega zaledja. Pot se vije gor dol brez izrazitega klanca, levo in desno po stezicah in potkah. Luštno. Na razglediščih morje sicer vidimo

ni pa to to, kar bi turo naredilo bolj fascinantno. Čas nam spet skoraj uide, saj po zadnji kavi v Opčinah, pakiranju robe v avte in zadključni debati, svetlobe spet hitro zmanjka. No saj za vožnjo proti domu je niti ne rabimo. 
Ni bil to neki vikend presežkov, je pa bila vseeno kar lepa sprememba od običajnih.  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem