Kredarica

Lansko leto sem v tem obdobju naredil spominski vzpon na Triglav in si nekako obljubil, da bom to počel tradicionalno. Torej nekje v obdobju med fotrovim rojstim dnevom in njegovim pogrebom. Letos pa se je v ta plan nekako vsilil projekt, ki sem ga že omenil (ledenik...). Točno v istem terminu oz. dan prej kot lani smo se odpravili predstavniki podjetij, ki so v projekt vključene proti Kredarici. Vodila sta nas zakonca Štremfelj. Že ob štartu sem Andreja "žical", če bi skočila še do vrha in glede na to, da je težko ocenil kako hitra skupina smo, je odločitev odložil do koče. Seveda je bil previden tudi zaradi razmer, ker smo slišali, da za vzpon niso najboljše.  Jaz bi sicer z lahkoto potegnil naprej, pa nisem želel izpasti nastopaško, pa tudi če si del skupine, si pač z njimi. 
Napredovali smo za moje pojme noro počasi. Nekaj časa nam je vzelo tudi dokumentiranje vzpona. To je pač vse del PR. 
Po 5h urah smo pri koči 
in ker imamo še cel kup obveznosti, je jasno da vrha danes ne bom videl. Malo me potolaži dejstvo, da po sneženju še sploh nihče ni lezel na vrh in bi, če bi šel, imel kar nekaj težav, saj vseh prehodov ne poznam in bi se kar jebal, da bi našel ustrezno smer. Malo me stisne, ko malo kasneje pride Mitja Šorn, ki je top gorski vodnik in vodi dva tujca na vrh. Ko skupaj (še Štremfla) debatiramo, se šele dobro zavem, kako "moj" svet je to.  Mogoče v drugem življenju...
Mi se spustimo do ledenika in naredimo, kar je pač potrebno (intervjuji, posnetki, dokumentiranje odvzema ledenika....)
Vseeno imamo ogromno časa za debate in jaz res uživam v pogovorih z Marijo in Andrejem. Noro, kakšno življenje in kakšen vzor sta tudi na temo partnerstva. Pritegnilo me je npr, tudi kako je Andrej gledal svojo ženo, ko je le ta govorila. Čista ljubezen po 40 letih. Prav ujeli smo se. 
Ko smo se odpravili navzol, je naša vodnika vseeno malo skrbelo, ker večina nevajena hoje po snegu, lahko naredi kakšno neumnost in se zvali v kakšno grapo. Prav nasmejal sem se Mariji, ki me je že ocenila in me pošje naprej, češ ti samo piči in uživaj, saj je vedela, da jaz ni bi hodil po gazi, ampak bi šel direktnega. Seveda to naredim in ker sem s tem mnogo hitrejši skupino počakam šele pri avtu.
Na pici v Mojstrani delamo zaključke in vse nas presenetita, ker smo se tako dobro ujeli in kao nista kot vodnika imela nobenega dela, s tem da nam podarita njuno podpisano knjigo Objem na strehi sveta.
Prav posebno doživetje je to bilo!
Drugo leto pa spet, verjetno pa sam...  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več