Fotr...

V mlajših letih je bil družaben in vesel človek, še posebno ko je s prijatelji popil kakšno kaplico rujnega... Poslovno relativno uspešen in generalno gledano tipičen moški tistega časa: hiša, dva otroka, avto Golf, družinki dogodki, prijatelji... Od nekdaj je imel rad hribe in tudi najlepše spomine imam, ko sva sama dirkala po njih in dajala markirane čase na polovico. Večino "slovenske transferzale" sva prehodila skupaj. Tudi kot družina smo veliko, težko bi rekel potovali, bolj delali izlete po celi Sloveniji. Sicer smo skoraj vsak poletni dopust na poti na morje ali iz njega poskušali pogledati kakšno znamenitost ali lepoto. Ampak to mislim, da je bilo bolj v domeni mami. Tudi kasneje, ko sta bila "sama", mislim, da sta potovala bolj zaradi nje. In seveda smo smučali. Na Krvavcu in Zatrniku.

Do mene je bil strog in fer. Z vzgledom mi je pokazal. da se zaupa dokler ne zejebeš..., dal mi je delovne navade, občutek za točnost in pragmatičnost. Za sedanji čas je bil mogoče premalo "nežen" saj npr. pri nas nismo bili navajeni objemanja, tudi pohval se ne spomnim prav dosti. To ne pomeni, da nas ni imel rad, nasprotno!

Pri 50tih je izgubil ženo, nekaj let kasneje so mu diagnosticirali Parkinsonovo bolezen, še malo kasneje je dobil raka... Kako ga je vse to definiralo ne bomo vedeli nikoli. Dejstvo je, da mu vdovstvo ni šlo. Nikoli ni dobil druge ženske in to se mu je poznalo v raznih podrobnostih, ki jih moškemu da ženska. Tiste drobne pozornosti, odnos do vnukov (moja otroka nikoli nista bila pri njemu npr. na "počitnicah") in sploh do družbe. Bolezni in osamljenost je premagoval s hojo v hribe. Za to početje je imel celo žensko družbo. To je bila njegova mantra. 

Ko je bil parkrat zaradi bolezni na robu smrti, se je vedno z neverjetno voljo vrnil, nenavsezadnje je premagal raka! Vse za to, da se je vrnil v gore. Ko so se mu gibi preveč upočasnili, ko je bilo ravnotežje vedno na robu padca, je bilo to začetek konca. Že tako ne prav spreten komunikacije, se je še bolj zaprl vase in posledično postajal vse bolj osamljen in po mojem brezvoljen (sicer je trdil drugače). Dolgo se je boril, ampak proti Parkinsu ni zmagal še nihče, še posebno, ko ne vidiš več smisla, cilja... 

Fotr: tole današnjo turo posvečam tebi in spominom, ko sva se imela fino!

Me pa najina podobnost, celo podobni življenski dogodki, več kot strašijo. Kljub temu, da so v mojem življenju hribi (nasploh šport) visoko, niso niti pod razno dovolj, da bi vztrajal tako dolgo...

Na svetu je en človek manj, ki me je imel brezpogojno rad.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več