Popoldanska Dobrča, Šentanski vrh

Je že tako, da mora kdaj  človek reskirati sobotno dopoldne za to, da naredi kaj koristnega. Spisek, kaj moram narediti po in okoli hiše se kar daljša. Veliko del zahteva dnevno svetlobo in brez dežja. Poleg povsem nujnega, in sicer, da spustim vodo iz pip letne kuhinje in zunaj, je to, da požagam veje vrbe žalujke, ki se je čisto preveč zajedala na moje "posestvo". Če že ne zaradi simbolike, pa zato, ker pod njo nič ne raste, še mah ne. In mogoče bo kakšen sončni žarek več prišeč do mene... Požagal sem kar hitro, samo teh hudičevih vej se ne znebiš kar tako. Veliko sem uspel pospraviti, pa še je ostal ogromen kup za kdaj dugič. Seveda zato, ker čisto pa nisem želel "izgubiti" tako lepega dne. Kaj dosti opcij tako ali tako nimam, ker čisto preveč pa tudi jaz nočem izzivati s kršitvami. Bil sem pozen za ta čas (okoli 14:15) in sem vedel, da kaj dosti več kot do Dobrče in to peš ne bom uspel. Predvsem zato, ker se mi ne da lučkat. Na P polno avtov, amapk presenetljiov na poti nisem srečal in prehitev več kot 5 ljudi. Pohodim kar mi da tikitiker in pluča in gor sem precej hitro. Na Šentanskem užijem lepe poglede. 

Ker sem povsem "light" se kaj dosti ne smem zadrževati, saj tokrat ni temperaturnega obrata in je mraz. Na srečo pa imam trak in rokavice, ker drugače bi kar tenko piskal. Spustim se proti koči in spotoma vidim čisti pridih zime.

Na Poldetovi klopci vseeno malo počijem, ravno toliko, da vidim zahod.
Prav spokojno je bilo.
Ob povratku je parkirišče prazno. Očitno so bili vsi na Bistriški. Še bolje!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več