Delo na domu in 2 x aktivna pavza

Včeraj sem "moral" v Ljubljano na ene sestanke in ko se okoli 14h peljem proti domu ob absolutni šajbi me pokliče Matjaž s prošnjo, če bi v sredo lahko peljal Izi na sprehod, ker njiju ne bo doma preko 12 ur. Ko na hitro pogledam koledar vidim, da po 13. uri nimam nobenega sestanka in mu seveda obljubim "pomoč". Istočasno me prešine, da je komaj kaj več ura ravno tisti trenutek in tako ali tako se vsak popoldan še vsedem za računalnik, zaradi službenih zadev... in kaj če bi pa tudi to izkorislil, se mi plete po glavi. In tako se tudi zgodi. Takoj se preoblečem in na kolo. Smer Dobrča. Kljub temu, da imam občutek, da se mučim, po času ob koči vidim, da sem bil za mene "noro" hiter. Gor pa milina in spokoj.

Ta ptičja hišica mi je bil motiv že mnogokrat...
Res mi je všeč in mi vedno da kaj misliti. Spust spet čisti užitek, sam na potki, ki je odlično shojena, da se v listnati blaziti točno vidi, kje peljati. Samo zadnji km po cesti so že zelo mrzli, sonce je zašlo in hitro se ohlaja in ne vem, ali naj močno pedeliram in se poskušam s tem ogreti, ampak kaj ko je potem piš še bolj leden.
Tudi danes je vreme prekrasno. Ob 12:45 zaključim webinar in takoj v avto in na Brdo po Izi. Brez problema gre z mano in hop v avto. Če sem bil že včeraj na Dobrči, zakaj ne bi šel še danes. Malo me skrbi, kako bo psička poslušna in ko narediva "suho" vajo na parkirišču se odziva tako, kot da sva skupaj hodila v šolo in tako jo sploh ne zapnem. Seveda je tudi meni tako lažje in pičiva 100 na uro. Izi šiba naprej pa nazaj k meni, malo jo hecam, ko zavije po eni potki, jaz pa namenoma po drugi. Srečujeva ljudi in s tem nimava nobenih težav. Ko prideva do krpic snega se valja in uživa kot naša Pika, ampak sem za fotko prepozen.
Na Šentanskem mi mora pozirati
in tudi pred kočo jo moram ovekovečiti
saj ne vem, če sta jo že peljala na hrib pod katerim odrašča. Dol grede noriva po listju in povsem proti koncu imava edini mini incident, ko je Izi pred mano in takoj za ovinkom srečava lastnico s privezano psičko pasme malamut, ki se odzove agresivno z renčanejm in celo šavsne proti njej. Na srečo se vse reši brez težav, saj je ravno tam bližnjica, ki jo jaz uberem in mi Izi takoj sledi. Psa sem, upam, kvalitetno sprehodil, jaz pa sem tudi užival. Me prav zanima, če sedaj spi, ker mi ni delovala pretirano "uničena", v bistvu me je z lahkoto sledila in še več...
Prednost dela od doma, ki jo plačujem sedaj, ko bom še kakšno uro tipkal za službo. Ta dva dneva je bilo definitivno vredno.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več