Šija

Opažam, da vsi moji kolesrski prijatelji in znanci še veselo poganjajo pedala. A sem samo jaz tako mehkužen, da mi je premraz? Matr, da nisem in plan je, da grem na kolo, sicer glede na vremensko napoved, bolj popoldan. Že sama priprava, beri napravljanje, mi je vzelo en kup časa, pa tudi težav, saj nimam ravno ful takih oblačil. Nase navlečem dvojne štumfe, ene dolge hlače, čez še kratke, eno majico s kratkim in eno z dolgimi rokavi, čez še vindstoper, dvoje rokavice in bandano pod čelado. V nahrbtniku pa še vetrovka, še 3 pare rokavic, buf, trak in majice za preobleč. Ko krenem od doma, je zunaj turoba in ene 2 stopinji. Za čuda me ne zebe, v stopalih me malo ščemi, ampak ni sile. Ko pridem pod resen klanec, celo zamenjam dvoje rokavic s kolesarskimi. Prav prijetno toplo mi je. Še vedno pa sem v megli. Šele na ene 1200 n.v. se začne kazati sonce.

Povsem zjasni se pa še kakšnih 100 m više. Ne morem verjeti, ker je šajba povsod, do koder seže pogled. Verjetno sem odhod od doma zamudil za kakšni dve urri, saj sem vedel, da me bo lovil mrak in mraz.
Od Pungarta naprej je na veliko mestih cesta povsem zasnežena in ledena, tako da moram biti kar previden.
Temperatura se nič ne dvigne kljub soncu, no res pa da gre že proti zahodu. Je pa vseeno lepo.
Pri domu ni nikogar. Še bolje, saj moram takoj naprej. Nazaj gor dam dvoje rokavic, sicer mi je še toplo. 
Spust po frantarci mi že da vedeti kakšen občutek se je spuščati ob takih temperaturah. Je pa sigurno minus, ker je pot zmrznjena. Ker po njem sledi kratek vzpon še gojim upanje, da se ogrejem. No go!
Pred resnim spustom, zamenjam rokavice za toplejše, dam gor vetrovko, ne vem pa kaj naj naredim z nogami. Tukaj sem že v megli. Malo naprej od Kala spet stojim, ma kaj stojim tekam v klanec brez kolesa, da bi se ogrel. Fuk, očitno pa sem mehkužen. Nekako se ogrejem za nadaljni spust. Še dobro, da mi je tisti trail od Zavrha tako všeč, da malo pozabim na vse. Tri štiri sem v Tržiču. V klanec se upzicam, da poženem kri po telesu. Nekako mi uspe in domov prispem, no ja ne čist zmrznjen. En šnops in vroč čokoladni Dukat fit me vrneta med normalno funkcionalne.
Na kolo grem samo še, če je sonce celo pot in vsaj 4 stopinj. Pa tudi če sem mehkužen!  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več