Begunščica



Zvečer sem ob gledanju vremenske delal plane, da grem na turo s kolesom. Ko pa sem zjutraj pospravljal veje in sekal drva in mi je ob tem skoraj zanohtalo. No vej, da grem v takem ven s kolesom. No resnici na ljubo, temperatura je bila okoli ničle. Grem pa peš.

V glavi premlevam, kje že dolgo nisem bil in da ne dražim preveč tržiškh policistov. Da grem na Begunščico iz Podljubelja, se mi je zdela dobra ideja. Ko štartam, je mraz kot hudič, zato po senci zastavim tempo za rekorde. Ko pridem do sonca upočasnim na pogovorni ritem. Žal je sogovornik bolj tiho. Verjetno razmišlja, kako ogreti letno kuhinjo, da bo uporabna vsaj za špajzo.

Malo nad kočo na Prevalu, vremensko napoved, prehiti temperaturni obrat, zato pot po kalvariji nadaljujem samo v majici. Ob tem mi je že malo žal, da nisem vseeno šel s kolesom. Sicer zoprna pot, 1 cm blata na pomrznjeni zemlji ali ledene stope, kar se vleče cel dan. Ampak  to je  samo detajl, ki ničesar ne pokvari, v bistvu me fino upočasnjuje. Ko pridem na sedlo, imam občutek čiste nirvane.

Proti vrhu grem po grebenu in občudujem različne kulise. Tega se nikoli ne naveličam. Tukaj sicer malo piha, ampak kdaj pa na Begunščici ne?

Na vrhu me zabavajo kavke in prelepi razgledi. 

Ker je dneva še dovolj, se odločim, da grem do Robleka. Zaradi spolzkega terena stopam počasi in se nastavljam soncu. Ob koči je milijon ljudi in to, da ne smejo obratovati, kot običajno, je čisti nesmisel. Jaz kar nadaljujem in se kmalu odcepim levo na prekrasno prečno pot čez Rožo. Čisti sončno, temepraturno, pohodniški užitek. Srečam, prehitim mnogo, mnogo ljudi, toliko jih v teh koncih še nisem videl. Me pa ne motijo. Spotoma malo obnovim znanje, saj so tukaj kopali mangan (kar sem se spomnil). 

Pregloboko v rudnik se ne sme.

Pojma pa nisem imel, da so iskali tudi zlato. Pot se kar prehitro konča in zato, malo nad kočo na Prevalu, malo posedim na soncu. 

Kako prav sem naredil ugotovim, ko se nekaj vm pod kočo začne mraz, ki se stopnjuje do občutka hladilnika. V tem trenutku se povsem potolažim, da nisem šel s kolesom. Ob avtu sta 2 stopinji, malo niže celo 0, brrr...

Doma me čakata dva “uležana” piščančja bedra in 1. mi uspe speči meso in krompir za 5, kar v pečici na drva ni tako enostavno, kot si kdo misli. 

Komentarji

  1. dr.gumpi22. november 2020 ob 08:08

    Zakaj naj bi se pregloboko v rudnik ne smelo? Če greš do konca, kar se še da pokonci, je na koncu itak verjetno še aktiven ... hm, ne smem povedati kaj. Enkrat pa sem lezel še naprej čez malo luknjo navzdol in šel čisto do konca. Ven sem seveda prišel blaten kot pravo prase, kot ta velecenjena žival sem se nato pred rudnikom povaljal po svežem snegu. Dobesedno. Pod potjo sta mislim, da še dva vhoda v rove, eden je povsem zasut, eden bi se mogoče dalo, samo daleč prenevarno. Menda, še nisem probal.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. delavec22. november 2020 ob 08:20

      Na tabli piše in nekaterih prepovedi, se pa celo jaz držim 😉.

      Izbriši
  2. dr.gumpi22. november 2020 ob 09:54

    Hm. Potem bo pa treba spet kaj tam naokoli. Ker zadnjič, ko sem bil, mislim, da prepovedi še ni bilo. Ali pa se je samo nisem držal, kaj pa vem :-D

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več