Krožna Preval, koča pri izviru Završnice, Zelenica, Zavrh

Ko sem v soboto ležal na kavču z močno bolečimi mišicami, sem za nedeljsko aktivnost razmišljal bolj v smer nekaj lažjega, kao regeneracijskega. Vendar bolj kot sem razmišljal, kaj bom počel preostanek dneva, bolj sem se nagibal, da vseeno grem za malo dalj časa. Odločim se, da grem na Preval in glede na včerajšnjo izkušnjo (ponudba na Dobrči 😉) vzamem s seboj denar. Lepo v umirjenem ritmu napredujem po prepovedani občini in presenetljivo v dobrem stanju sem hitro na cilju.

Ljudi sicer kar nekaj, vendar daleč manj, kot včeraj na Dobrči in koča zaprta.  Pa saj je tako prezgodaj za resno hrano. Nadaljujem v smeri planine Planinca,
kjer sem tik-tak, nadaljujem z vzponom do Poljške planine in se začnem spuščati proti Begunjam. Spotoma kolesu namenim kar nekaj blatnih kopeli. Pun kurac imam tega blata in vsakokratnega pranja kolesa po turi. Ko pridem do razcepa je pred mano težka odločitev. Spet čiken vej in pod gorami domov, ali moška in vzpon mimo Tinkove koče, do Koče pri izviru Završnica... Preverim zaloge: banana, sendvič, tablice, 3/4 poln bidon. Ura, še ne 11. Ma grem moško. V to smer še nisem vozil, sem pa vedel, da je strmo kot pizda. In res malo naprej od Tinčkove že rabim energijo. Banana mi jo nekaj da, ampak strmina se šele začne in to tista zajebana, ko se boriš za vsak mater, ma kaj meter za vsak kamen... Ko sem se nazadnje peljat tukaj dol je bilo ful ljudi, danes presenetljivo malo, kar mi seveda ustreza, saj lovim najbolj utrjene dele in bi mi izogibanje ljudem bv pobiralo energijo. Količina pijače drastično usiha in ko se pripeljem ven iz gozda jo je samo še za pljunek. Seveda ko imaš razgled in je okoli tebe že trava, je vse lažje, saj veš, da je koča še par vm naprej. 
Presnečen ugotovim, da je zaprta in pred njo zero, nula, nič ljudi. Nastavim se sončku, pojem sendvič popijem še zadnji ml pijače in uživam v razgledih.
Vode ne najdem nikjer, matr do Zelenice je še 111 vm. Ob tem, ko iščem vodo pozabim startati uro (sicer nepomembno, ampak nov app ne omogoča popravljanja vzpona in taka tura si zasluži popolne podatke). Plan je, da se na Zelenici oskrbim s pijačo in po možnosti pojem želene žgance. V glavi delam plane, kje se bom spustil, ali bi šel čez Zavrh, ker potem imam krasen spust, pa po kateri poti bom šel, da se izognem pokopališčem in tako pozabim na utrujenost in res kar poletim do Zelenice. Ta je v senci, ljudje sicer sedijo za mizam, ampak ne vidim ali imajo hrano in pijačo. V trenutku me to sploh ne zanima in pičim direkt čez travo do graničarske. Matr je to lep, delno tehnično zahteven spust. Saj bi slikal to potko pokrito z listjem, pa vem da redkim to kaj pomeni in še preveč dela sem imel z vožnjo. Po cesti dirkam s prepotentnimi SUV vozniki, ampak samo do 1. možnosti ko grem lahko iz ceste - pred novim nasipom. V Podljubelju spet štartam uro, se odločim in zavijem levo, proti Zavrhu, saj vem, da je malo višje potoček s čisto vodo. Žal je ta "malo višje" pravzaprav skoraj na vrhu vzpona. Z mrzlo studenčnico se nacejam tako, da mi sinusi skoraj ven skočijo. Sledi še prelep spust in izogibanje potencilani gneči, policajem... Mimo kriškega pokopališča se peljem ravno okoli 2. ure vendar ljudi ni sploh 😮.
Ob prihodu domov pa pranje kolesa, pranje cun in kuhanje kosila. Ob kosilu popijem kozarec vina in pijan od tega padem na kavč 😁.

Nabralo se je za skoraj 57 km in 2070 vm.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več