Tedensko poročilo

Ponedeljek je čas za Triangel. Sem kar pozen, saj se na Ljubelj pripeljem direkt iz Ljubljane in tekmujem s soncem oz. senco. Seveda zmagam 😀 in sonce ujamem na zadnji strmini. 

Da se malo pohvalim, ob tem dosežem moj najboljši čas.  Na vrhu so trije, ki tudi lovijo zadnje žarke. Z enim parom se srečujem zelo pogosto in posledično kar nekaj časa debatiramo. Smuka je na vrhu fina, po plazu pa je že zelo trdo, ponekod celo ledeno. Nič več uživaško. 

V torek delam od doma in posledično sem bolj zgodenj. Zato se odločim za Begunščico, in sicer po Šentancu. Vzpon je zelo naporen, saj se menjajo ledene plošče, skorja ki se predira in zeloo široka gaz pešakov, ki ne znajo hoditi po eni poti 😠. Seveda uporabim srenače. Ko se končno "prevalim" čez opast me obsije sonce. Vzpon do vrha je čisti sprehod po plaži, južen sneg, brezvetrje, toplo in pogled v sonce.

Fantje, ki so gor, se ravno odpravljajo in ostanem sam.

Čez čas pride Matic Dovžan (fant o katerem sem pisal, da ima SF ritem in sem izvedel, da je tudi bivši tekmovalec). Vzpel se je po centralni in mi pove, da je plaz odlično "narejen" in posledično se odločim, da odsmučam tukaj. Res je bilo super. Na vrhu sicer nekaj ledenih plošč, potem pa gladek trd sneg. Še dobro, da sem nabrusil robnike, ki so še najbolj prav prišli po spodnjem delu Šentanca. Spodnji del je ostal tak, kot je bil včeraj. Dobro, kar pa mi ne bo prišlo prav, saj se mi je doma, ko sem želel dati sušiti kože nepopravljivo odtrgal trak. Nove dobim verjetno v četrtek.  

Tehnična težava mi je tako prekinila neverjeten niz 38 zaporednih dni na smučkah. Ker sem moral v sredo v LJ in sem imel sestanke do 16h, sem se odločil, da v avto naložim kolo in grem kar direkt iz službe na kakšen hrib v bližini Ljubljane. Ker gledam, da na Rašici traili izgledajo prav fino, se odločim da je to moj cilj. Že sama vožnja do izhodišča (Selo pri Vodicah) se zaplete, ker je lokalna cesta zaprta in sem moral okoli po AC čez Vodice. Parkiram na 1. mestu, ki se mi zdi primeren in se kar malo lovim, kje naj se vzpnem. Ker sem prej na Trailforsih gledal, da je vse evidentirano pač odprem app in se orentiram po njem. Grem najprej do stolpa

in se parkrat izgubim na potkah, ki vodijo do izhodišča trailov. Kako sem "zarjavel" se pokaže po spolzkih blatnih skalah in koreninah, ko se 2 x skoraj sesujem. Po trailu tudi še ne gre na polno in večino skokov obidem. Turca ni bila neki dosežek ne po višincih, ne po spustu, ampak mi je za popoldan po službi povsem izpolnila pričakovanja. Malo preden sem začel s kolesarjenjem sem dobil klic iz 11-11 z obvestilom, da so kože pripravljene. Očitno bi niz smučanja lahko celo nadaljeval, ampak 1 x se mora prekiniti, mar ne?!

Seveda sem v četrtek moral preskusini nove kože. Ker se nisem nekaj dobro počutil je bil Triangel povsem dovolj. Očitno pa sem rabil samo gibanje in zrak, saj sem po kakšnih 15 minut povsem drug in sem iz polžje hitrosti prestavil v zajčjo. Bil sem dovolj hiter, da me Matic tokrat ni ujel 😜, čeprav sem ga že videl prihajati za mano. Seveda je razlog v tem, da je on zavil v centralca, jaz pa nisem spremenil cilja. 

Razlika med starim in novim kožam je očitna in to ne samo v barvi. Smuka je bila super, celo po plazu je bilo bolje, saj je "nastrgan" sneg nudil lepe zavoje. Žal se vsakič zaključi nekam metrov prej. Tudi če bo v petek snežilo se bliža neizogibno - nošnja smučk, seveda če bomo hoteli še smučati.

V petek se končno spet zmenim z Juretom. Ko jaz štartam iz Ljubljane, sije sonce, sicer oblaki so, vendar ni videti kakšnega poslabšanja. Ob dogovorjeni uri se dobiva in ko pogledava proti zahodu, ni videti ravno najboljše. Že prej sva določila cilj, in sicer Španov vrh. Še dobro, ker v okolici Zelenice že pada. Na Jesenicah je izdatnih 14 stopinj in ko se pripeljeva na izhodišče ne kaže prav dobro, pa ne zaradi vremena, zaradi pomanjkanja snega. Jure gre pogledat in pritrdi, da bo "jedva" šlo.  No jaz z novimi kožami, kar nekajkrat snemam smuče, Jure jo pa kar piči po travi. Ubereva kar soliden tempo in tik pod vrhom še čudiva, saj začne snežiti. Pri teh temperaturah?

Na vrhu nič ne čakava in hitro odsmučava. Časovno okno brez padavin se namreč zapira. Smuka je prav solidna, razen z izjemo prekinitev zvezne snežne podlage. Ob avtu sva pred padavinami in povsem zadovoljna, da se nama je uspelo malo "prezračiti"... Ko se spustiva v mesto, je samo še 7,5 topinj. V uri in pol je padla za cca 7 stopinj. Celo pot do doma dežuje.