Dobrča

Lepa napoved, časa še pa še in če sem že naštudiral poljske poti do začetka vzpona, pa pejmo na Dobrčo. Nekaj se menim z občani Radovljice, pa imajo drugačne plane. Ko začnem vozit po gozdni potki se kar v trenutku odločim, da poskusim še eno varianto. Izkaže se za malo manj blatno, za malo več asfalta, zato tudi hitrejšo.

Jesen je, vsaj kar se barv tiče res prelepa. 

Ko srečam kakšnega kolesarja me čukasto gleda, kako sem blaten na povsem suhi poti proti koči.
Noge so danes težke, se nisem uspel regenerirat od včeraj. Vseeno pribrcam na vrh v čisto spodobnem času. 

Pri koči vse mize polne in celo povsem normalno ponudbo imajo. Razlika od nekoronskega časa je, da imajo šank zunaj, kar je za mene celo dobra rešitev za stalno. No saj ponekod to prakticirajo že dolgo.
Temperatura je neverjetno visoka, tako da se soncu nastavljam v kratkih rokavih. Ampak samemu se prav dolgo ne da posedati.
Spust naredim po peš poti proti Hudemu grabnu. Toliko pohodnikov po tej poti še nisem srečal. Seveda smo vsi fer.
Doma po nasvetu odprte kuhne spečem odlične pikantne perutničke, za sladico pa “poskrbi” Kavarna Tržič.

Komentarji

  1. Ja, glej. Meni je trenutno bolj pomembno, da ima Rogla dobre noge, kot ti. Pol pa ti bodi kot Carapaz, matraj se!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem