Proti Vrtači

Včeraj se je iztekla moja izolacija in sem kao uradno zdrav in lahko hodim okoli. Takoj sem izkoristil in popoldan skočil na Tolsti vrh. Evforija ob tem je bila samo za objavo na social media.

Danes sem imel večje plane. Najprej sem razmišljal o kolesu, ob jutranjem vremenu spremenil na hribe in ker sem bil že pozen, se odločim da bo izhodišče na Ljubelju. 

Ne vem zakaj pozimi vedno rinem proti Stolu in Vrtači. Tudi danes grem po graničarski in takoj ugotovim, da je to napaka. 1. zato ker mi poslušnost odpove ena palica in 2. nihče ni še hodil tukaj in pol poti proti Zelenici gazim. Na zelenici vesel ugotovim, da je gaz proti Stolu narejena, 

vendar ko pridem do znanega balvana gaz zavije proti Trianglu.

Trmasto zagazim naprej, ampak tukaj je snega že bolj proti kolenu. Pot gre sicer zelo počasi gor in nekako tudi z eno palico gre. Že kmalu ugotovim, da v teh razmerah do Stola ne pridem v normalnem stanju in času. Na vse to se še pooblači in glej ga zlomka, začne snežiti. Ne močno, pa vendar.
Stol iz te smeri sem pozimi že 2 x napadal, pa mi še ni uspelo. Prav frustrirajoče 😠. Grem pa proti Vrtači si mislim, je bližja in nižja in to kar direkt po južni grapi. Počasi napredujem in lovim neplazovite flanke (kar nekaj plazov se je namreč že splazilo).  Po grapi, po kateri sem se pozimi že spuščal je neprehodna, ker se sneg predira in to do pasu. Zato po spominu poskušam najti drugo, ki je sicer bolj izpostavljena, vendar je snega manj. Nekaj časa gre, potem se pa uspem zaplezati. Na nekaj metrov čez 2010m ne morem ne naprej in ko pogledam nazaj se tudi spustiti tukaj ne upam. Najdem eno prečko, ki obeta, da pridem tja komor bi moral. Žal iz tega ni nič. Pojam nimam kam bi moral, če hočem kolikor toliko varno na vrh, Na srečo pa sem mi pokaže izhod na dol. Jebi ga! Grem dol.

Že ko sem šel gor sem videl kar nekaj turnih smučarjev, večina jih je šla na Triangel, eni so lezli celo po centralni, proti Begunščici. Neke smučarije ravno ni, so pa gor in dol začeli/končali malo pred bivšo srednjo postajo.

Če sem začel z izolacijo, pa dejmo še končat. Za mene se praktičnoi nič ni spremenilo. Kot, skoraj, vedno hodim sam in to po poteh, kjer skoraj nikogar ne srečam. V bistvu sem se samoizoliral od vsega 😂.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več