Kdo je tok poknjen...

 ... da gre v takih razmerah na turo. Valda jaz! A ker priznam, se mi kaj oprosti?

Namenoma sem uporabil besedo tura, čeprav je bil cilj Planina Korošica, ki je v normalnih okoliščinah bolj sprehod. Tokrat so bile razmere več kot zahtevne. Tega sem se nekako zavedal in sem se pripravil. V avtu sem imel komplet rezervnih oblačil, vključno z gatami. Na sebi najbolj nepremočljive cunje kar jih imam in celo čaj sem imel. Ko parkiram na 1. serpentini se je že preobuti v gojzarje, pri močnem dežju in vetru, kar težko. Začetek poti je povsem plundrat, čez pot tečeta dva hudournika, ki ju ravno še preskočim. V zraku je močan hrup, ki ga delata orkanski veter v krošnjah dreves in deroča voda hudournikov in potoka. Kmalu pridem v zavetrje in počasi hrup pojenja in tudi na poti se začne višati snežna odeja. pod katero je nekaj cm plundre.

skoraj tihožitje

Počasi že gazim 20 cm mokrega snega, nato 30, vmes kjer je napihano, do kolen. Spodaj pa voda...

Luštno! 
v pasu megle osamljena sled...seveda moja

Bolj se bližam planini več je snega in tudi hrupa, kar mi nakazuje da gor močno piha. In je res! Poleg tega so vremenarji zadeli in je nekaj vm pred kočo (1554 nv) začelo snežiti. Kar bi bilo super, če ne bi sneg "padal" vodoravno. Ob koči na hitro naredim nekaj požirkov čaja, ki je prevroč, 

in zamenjam rokavice, ker imam prve čisto premočene. Spotoma se mi skoraj zanohta. Najhuje pa je, da rokavice na mokre roke komaj natlačim. Ponavadi je tek navzdol po snegu čisti užitek. Tokrat žal ne! Prvič zato, ker je sneg pretežak in ga je težko "brcati", drugič pa zato, ker plundra močno drsi.  Ko pridem do prej omenjenih hudournikov, me skoraj kap. V dveh urah sta uspela narasti za 2x. Bolj kot gledam, bolj mi je jasno, da ju lahko preskočim samo z zaletom in pomočjo palic kot vzvoda. Lažje reči, kot izvesti. Pri 1. mi uspe, pri 2. pa pristanem 10 cm od roba. Ma kurc, saj sem tako ali tako moker. Ob avtu doživim še zadnji odmerek užitka, ko se slačim do nazga in rahlem rosenju po pregreti koži...
Točno koliko moker sem bil, pravzaprav ugotovim šele doma, ko od cunj teče, rokavice dobesedno užamem. Jutri očitno ne bom mogel nikamor, ker se večinoma (predvsem gojzarji) ne bo posušilo.

Zakaj to počnem?   
Ravno sem bral en zapis od Bena Jamesa (sicer extremist, ki išče avanture v extremnih pogojih), ki pravi, da je zadovoljstvo, ko premagaš sebe in ekstremne pogoje, najvišje. Nekaj je na tem! Poleg tega pa človek mora nekako ubiti čas, mar ne?! 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več