Hrustljavo zapečeni...gojzarji

Včerajšnje predvidevanje, da ne bom uspel vsega posušiti je bilo napačno. Je pa res, da v trenutku, ko sem pisal, še nisem vedel, da bom dal gojzarje v pečico. 

In ker je bilo vse suho in celo ni deževalo, grem pa spet ven. Tokrat grem pa pogledat, kje je meja sneženja. Z avto se zapeljem na okoli 1200 nv in se usmerim proti Kofcam. Točno 5 minut po tem ko štartam začne deževati in na sebe že vlačim "polivinil". Snega praktično ni več, samo plundra. 

Napredovanje je težje, kot bi si mislil. Višje, ko je snega več, se že tako težko orentiram, kje je pot, ko pa pridem v meglo, je pa sploh ohohoh. Tisti, ki je že kdaj hodil na Kofce goro (kar sem si izbral za cilj) ve kako poteka pot. Praktično si stalno na grebenu. In točno čez ta greben je pihal veter. Če pa nisi na grebenu, si pa na pobočju, kjer veter odlaga sneg in se udira do riti. Tik pod vrhom je očitno padla temperatura pod ničlo, saj se na snegu dela skorja. 
Na vrhu piha orkanski veter, ki je tako močan, da komaj uspem dati nazaj nahrbtnik na sebe. 
Obrnem takoj, ko zamenjam rokavice. 
Še vedno pa dežuje, torej nekaj metrov pod 2000 nv še ne sneži 😠
Dol tečem, se valjam, drsam, čofotam... Malo nad planino srečam še enega poknjenega modela. 
Moker in premražen sem tako, da sploh ne gledam kje hodim, samo direkt do avta. Ob avtu zmečem mokre cunje v prtljažnik, iz gojzerjev dobesedno zlijem vodo. Preoblečem se na zadnjih sedežih in se grejem s čajem, medtem ko laufam klimo, da sploh lahko odpeljem zaradi zarosenih šip.
Fak tole je bilo pa tumač! Čeprav, ko se ogrejem na delovno temperaturo, telo preplavijo razni hormoni in neverjetno dobro se počutim. Povsem umirjen!  
Ko doma pojem govejo župčo, ki sem jo skuhar včeraj, je edina skrb, ki jo imam, kako hudiča odcediti cunje...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več