April 2026

Ne delam si utvar, da bi/bo sploh kdo še to prebral, ampak v izobilju časa in dejstva, da starost in demenca vse bolj trkata na vrata, sem se odločil, da malo opišem dogajanje po mesecih in priložim kakšno slikco, da oživim spomin...
Zakaj začenjam z aprilom? Malo simbolično, ker je bila zadnja objava ravno leto nazaj, malo pa zato, ker sem na IG in FB zadnjič objavil slike iz meseca marca. 
Kot se za pomladni mesec "spodobi" je v ospredje prišlo kolesarjenje, saj sem se na kolo vsedel že kar 15x. Kaj sem vozil? Večinoma klasike, kot je Gozd in kar zahteven trail "na Golnik", Suharno, Vodiško planino (vzpon čez Dražgoše, spust na Kropo), 
Završnik, Jamnik (s spustov "na Kropo", ki mi je, zanimivo, postal eden boljših spustov) in tudi nekaj manj pogostega kot je Whistler (nad Mačami), Tolsti vrh (tisti na Jelovici)
in zanimiv krog okoli Zabreških peči,
Valvazorja in spusta po trailu Murglca (bil je v izredno slabem stanju). 
Kar nekaj tur (4) pa sem/smo naredili po okolici Masse Marittima, ki sva jo z Bojano ponovno obiskala, tokrat skupaj s Francijem in Meto. V grobem lahko napišem, da se mi je še utrdilo mnenje iz oktobra, in sicer, zelo mi je bilo všeč področje Arsenti (vse je logično, traili so mi odlični, možnost različnih vzponov...), medtem ko me področje okoli Canyona pušča nekako zmedenega. Že res, da sta ravno Canyon in tudi Showtime 
zelo zabavna, ampak vseeno.
Plezanje (frikanje) nama zadnje čase nekako ne gre. Mislim količinsko in posledično, tudi nisva vplezana in mogoče zato, naju ne vleče. No, jaz tako ali tako nisem nek zagret plezalec, sem vsekakor bolj pasiven in če Bojana ne "priganja" pač ne greva. Sva bila sicer 3x v skali. V Bohinjski beli sem bil že prej, prvič pa sem plezal v Blažčevi skali. Tokrat pa sva v Massi tudi plezala, ker oktobra s seboj nisva imela niti plezalne opreme.
Mesec sva sicer začela z eno krasno turno smučarsko turo, kjer sva se najprej vzpela na Viševnik in odsmučaja po SZ grebenu do Jezerc (meni super lepa linija),
se vzpela na VDV in nazaj odsmučala še preko Srenjskega prevala. TS sezono sem zaključil spet s prelepo turo, ki sem jo naredil prvič, in sicer na Jezersko sedlo. 
Nora narava in kulisa in kar zahtevna smuka (poleg ker nekaj "triki" prehodov, je bil sneg spodaj povsem pretežak).


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

Viški tedna

Slika
To, da sem vsak dan aktiven, ni potrebno pisati. No, kar se športa tiče, da smo si na jasnem, sicer je suša. V torek me preseneti Patricija, ki pride domov in si želi iti na kakšen hrib. Nekaj malega pravi, pa da bo lepo. Pobrskam po spominu in se spomnim na hit letošne zime - Ptičji vrh. Zapeljeva se do Križevcev in tako naju čaka nekaj čez 300 vm vzpona. Nekaj časa po makedamski cesti potem pa po travnikih.  Lepa narava malo oblaži fizično nepripravljenost. Rožic, predvsem narcis, je res veliko. Golica je prav res bela.  V sredo se nas komaj kaj zbere na kao Mah sredi (Matej je bil še v bolnici). Blaž nas pelje na Gontarsko planino, kjer sploh še nisem bil. V petek imam dopust in najprej delam na stopnišču. Ko se vreme malo popravi grem peš na Šentanski vrh in to od vodnega zajetja, čez Bistriško in Lešansko planino.  Potem dalam naprej v hiši. Ko mi zmanjka opaža sem v dilemi, ker se mi ne da ponj vozit v Kranj. Raje grem na kolo, tako malo bolj izi zadevo do Zavrha in...
Preberite več

Otvoritev sezone

Slika
Glede na vremensko napoved sem bil povsem brez planov. Psihično sem se pripravil na drgnenje kavča in posledično sem se iz spalnice primajal, za mene, blazno pozno. Zunaj vidim par cm snega in ko ravno začnem gledati po kamerah, dobim sporočilo, da je na Voglu 40 cm novega snega. Hmmm??? Kaj bi se dalo narediti iz te informacije?  Bolj kot gledam, bolj sem odločen, da v kombi vržem tudi smuči. Najprej hočem zaviti na Ljubelj, potem pa me prešine, da rabim travo za podlago. Španov vrh naj bo! Istočasno sem vesel, da bom poskusil moje prevozno sredstvo, za prihajajoči projekt, v snežnih razmerah. Na AC je kaos, pa sploh ni resnega snega. Ko se začne klanec, pa se spogledam z resnico. Tokrat moram hočem nočem zaupati avtomobilski pameti - avtomatski menjalnik in brez možnosti izklopa TCS (nima gumba in šele potem doma na youtubu najdem trik, kako se to naredi pri ustavljenem vozilu). Samo tišiš gas in obračaš volan. TCS in menjalnik delata kot nora, ampak 2t težak kombi lepo pleza. Ka...
Preberite več