Ta hrib je bil na mojem seznamu že zelo dolgo. Hotel sem videti to znano Pipano lestev. V realizacijo ni prišel nikoli, ker... ma saj ne vem zakaj ne.
Sedaj sem si pa naredil pomožno posteljo v avtu in tako rešil eno izmed ovir - da je daleč in ker na ta hrib moraš zgodaj (beri gužva na lestvi) in posledično vstati sredi noči. Po napornem kolesarjenju se napokam v avto in se odpeljem do planote Pecol. Totalno me preseneti, koliko vozil je tam parkiranih zvečer s povsem enako idejo, kot je moja. O avtodomih ne bi, ker ti imajo vso udobje. No tudi meni nič ne manjka.
Nebo je neverjetno čisto in spet lahko občudujem nešteto zvezd. Spim presenetljivo dobro in se zbudim, ko slišim vstajanje ostalih. Zdi se mi, da sem kar malo pozen, zato stopim na "gas". Hitro lovit tiste bolj zgodne in kmalu sem v hribu sam. No, ne čisto družbo mi delajo kozorogi in gamsi.
Narava/razgledi je čudovita.
Slike in besede to težko opišejo, je treba doživeti. Ko pridem do lestve sem navdušen nad tem, kaj so naredili. Saj ne, da je potrebna, ker bi se dalo tudi drugače, ampak vseeno.
Po lestvi se pot nadaljuje po prepišnem grebenu in včasih kar iščem pravo pot.
Celo pot me spremlja gams, ki se takoj ko vzamem ven telefon malo skrije in potem pride nazaj. Res prvinsko in naravno.
Na vrhu sta že 2 avstrijca, ki sta prišla po drugi poti. Raje bi videl, da bi bil sam, pa vseeno ni prav moteče.
Avstrijca kreneta malo pred mano in ker sledita gamsovim potkam se zaplezata. Ko ju ujamem/vidim ju usmerim na pravo pot. Ja oznake so slabe. Prednost zgodnjega vzopa se pokaže na spustu, ko srečujem trume ljudi. Na lestev čakam kar nekaj časa, ker prepenjanje tistih z varovalnimi kompleti pač traja. Še niže postane gneča vedno bolj moteča, No seveda jaz jo pičim direkt po melišču in spotoma mi uspe pasti na kolk, ki sem ga načel včeraj. Hudičevo me boli še od včeraj. Na parkirišču čisti kaos, avto čez avto in ko me Italijani opazijo da se vračam kar skačejo po meni. Namenoma vzamem ven stol, odprem pivo in naj se jebejo. Seveda ne zdržim dolgo, ker mi dihajo za ovratnik. Tudi spust do Selle Neveje je nor, ker sem več na bankinah, kot na cesti. Še dobro, da je pred mano peljal en gajsten, ki je vse gor vozeče v naprej "pucal" s ceste.
Planoto Pecol in vsaj pot do sedla, se pravi do kozorogov, priporočam z 10+. Res lepo. Škoda ker je tam toliko ljudi.
Komentarji
Objavite komentar