Skoraj Zelenjak

Cel petek je scalo kot pri norcih. Celo popoldne sem poskušal kaj narediti po oz. okoli hiše, pa se ni dalo, ker je bilo vse mokro. Tako sem bil prisiljen na kavč. V strahu, kaj bom počel čez vikend ob taki napovedi, sem šel spat. Zbudil sem sem kot prežvečen copat. Ko sem videl koliko stopinj je v spalnici in kasneje v dnevni, pa kako kondenz teže po oknih, je bilo samo splabše. To si tako ali tako zasluži svoj zapis. Ker peta še kar ni dobra, pojma nisem imela kaj početi. Ko se tako smilim sam sebi, si končno zastavim vprašanje, a sem a nisem. Pismo, če nisem šel k zdravniku, potem že ni tako hudo. Vreme je pa vreme. Vzamem ta težke gojzerje, jih poskusim navleči na desno nogo in gre. Na hitro sem spakiran in v avtu. Do ene Zelenice bom pa že prilezel...

Ko se peljem proti Ljubelju šele vidim, da je v hribih sneg in to precej nizko. 

Ejjj ZIMA! Ko vidim, da na parkirišču ni veliko avtov, sem že bolše volje. Zastavim jo po graničarski poti in ko sem v najbolj gostem gozdu prileti sunek vetra. Še predno zakolnem pade na mene kot bi me kdo polil z vedrom. V trenutko sem moker. V koči se posušim, si mislim, ker imam samo 1 komplet za preoblečt. Ko se bližam koči ugotovim, da sem sicer moker, ampak tudi od znoja, tudi piha ne preveč, kaže se sonce, mah grem kar do Triangla. 

Ko pa vidim, da je nekdo zavil proti Vrtači, Stolu... tudi mene noge kar same usmerijo v to smer. Sicer se sled na vrhu vlečnice konča, jaz pa vseeno nadaljujem. Zavijem proti suhemu ruševju in tam se razjasni, v tej dolini ni vetra in je prav prijetno. 


Lepo počasi gazim in uživam v naravi. 


Pred Vrtačinim Y zavijem desno in se usmerin na Zelenjaka. Ravno ko se začnem vzpenjati po zadnjem skalnem skoku kakšnik 50 vm pred vrhom, pa se v trenutko pooblači, prihromi veter in meglice. Prvi sunek je tako močan, da se moram močno in na hitro prestopiti, seveda ni časa za razmišljanje o moji peti. Uf, kako me bolečina zaseka. Čisto premalo sem oblečen, boleča noga, na hitro se spustim niže v zavetrje, da se sploh lahko napravim in se kar odločim, da ne grem na vrh. 

Saj bo še tam. Zakrožim proti Žlebu in Palcu in se spustim nazaj na Zelenico na planirano sušenje, ki ni več potrebno in čaj. Ko si doma uspešno potešim še lakoto, je dan malo lepši.

Noga še ni dobra, še daleč od tega, vendar z voljo in malo stisnenimi zobmi se da. Če bi bilo jutri vsaj tako lepo in kakšno stopinjo topljeje, bom vseeno raje izbral kolo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več