Škrlatica

Šklatica 

je 2. najvišji vrh v Sloveniji. Vedmo se mi je zdela kar nekam spregledana. Že nekaj časa sem jo imel v planu. Najprej sem mislil prespati v avtu v Vratih in jo zgodaj zjutraj napasti, potem, pa mi je Jure svetoval, da če bi bil rad bliže vrhu, naj prespim v bivaku. Tako sem tudi storil. Do tja pa je bilo še malo "telovadbe". Ko sem hotel mojo spalko spraviti v nahrbnik sem se ob dimenzijah lahko samo nasmehnil, saj je skoraj večja. O teži niti ne bi. Prosim Patricijo, da mi jo posodi in že ko vidim te dimenzije in težo (0,6kg) vem, da kaj dosti od nje ni. Ma saj še ni mraz si mislim. Nahrbnik je težak kot hudič, pa imam samo 2l vode, pa 2 sendviča, banani, pa nekaj cun in malenkosti.

Ko se peljem proti Aljaževemu domu, me preseneti gneča vozil, tudi v mojo smer in res parkirišče je skoraj polno. Hitro se usmerim na pot in ker želim večino poti prehoditi podnevi korak pospešim. Vlada čisti mir, nikjer nikogar, sicer vreme je malo zlovešče, saj kar nekaj čas hodim po megli. Ko se vzpnem nad njo pa se začne lepota. 

Dobro mi gre in tip pred bivakom ujamem in prehitim 3 člansko družino. Očitno ne bom sam. Presenečen pogledam na uro, ki se ustavi pri 1:26 (markirano 3h). V bivaku je že nameščen 1 par in tako nas je skupaj 6. Večerjam zunaj in občudujem Kredarico, Triglav, Križ...

Ko se nameščam, ugotovim, da o posteljah ni govora, deske in to je to. Zložim eno deko na pol in najdem eno, kot se izkaže kasneje počeno, tanko blazino za napihnit. Pred poskusom spanja berem knjigo in se poskušam utruditi. A nič ne pomaga, spanca ni in ni. Vse me boli in še zebe me, kljub 2 slojem oblačil. Ob pol petih prilomasti trojica v bivak in si naredi zajtrk. Sicer nisem imel plan hoditi po temi, vendar sedaj se na hitro odločim, pojem banano in grem. V temi se, kljub lučki težko orentiram, saj pot stalno izginja, markacije so pa na čudnih mestih. Plezalni del je lep in zanimiv in ko se bližam vrhu se pojavi zarja. Ohhhh

Na vrhu je že en dečko in točno na vzhod pridejo še tisti trije iz bivaka. Te dimenzije moraš doživeti. 


Model razobesi Pogačarjevo zastavo, češ 2 v skupnem seštevku, 2. najvišji vrh. To je bil presenečen po današnjem kronometru. 
Ker je na vrhu kar mraz se jaz odpravim nazaj.
Počasi začnem srečavati ostale pohodnike, ki jih je neverjetno veliko. Očitno pa le ni tako zapostavljena.
Vsekakor je to res lepa gora, z odličnim razgledi, zanimivo potjo.
Spotoma se vrnem v bivak, po spalko, ki se mi je ni dalo zjutraj zlagati in še nekaj malenkosti.
Kdo najde bivak?

V dolini je še megla in ko jo dosežem pot spet postane drsalnica. Na eni skali mi spodrsne, niti ne padem, samo s peto zadanem v rob. Bolečina me skoraj položi in celo nadaljno pot hodim z desno nogo po prstih. Vseeno pridem v dolino in se odpeljem proti domu.
Zanimiva izkušnja. Očitno, če bom želel še kdaj prespati kje v bivaku, potrebujem kar nekaj opreme.





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več