Karavanški tris

Zvečer me je že malo mikalo, da bi napadel kaj bolj resnega. Potem pa me je zmernost ustavila. Razmere so kar zahtevne in je bolje, da še malo "potreniram".

Usmerim se na Planino pod Golico in kljub temu, da nisem zgodenj sem 2. na parkirišču. V senci po sankaški in kasneje po poti

je kar trdo in seveda "zluknjano". Tudi Markljev rovt je še v senci. Ampak se že nakažejo današnji razgledi.

Ker tudi višje nič še ne odjenjuje, se odločim, da bom vrstni red vrhov prilagodil zahtevnosti smučanja. Zatorej začnem s Ptičjim vrhom.Vzpon je kar zoprn, saj ni špure, sneg pa je pomrznjen, ampak ne gladek.
razgled iz Pričjega vrha
Pričakujem slabo smuko, vendar me preseneti, saj je ob roku gozda ali gladko in trdo ali razrito, vendar mehko. Je pa še zelo veliko kopnin in prav dolgo zvezna smuka ne bo več možna. Tri štiri sem na cesti za Belsko planino, ki ima enakomerno naklonino, je lepo gladka in posledično lahko napreduješ lepo v ritmu. Do planine.
Naprej je pa čisto razbrazdano, saj je nekdo z motornimi sankami vse razril in je to zmrznilo.
Počasi napredujem in ko kasneje ujamem dva turaša vidim, da jima tudi srenači niso kaj dosti koristili.
Na vrhu Struške piha, kar je bilo za pričakovati.


Smuka je delno odlična po grifig trden snegu ali skoraj nemogoča po še vedno zmrznenem snegu, ki se je včeraj očitno izdatno talil in so nastali reliefi, potem pa ponoči zmrznil.
Vseeno se odločim, da grem še na Korenščico. Čist brez veze, saj je vse razrito od prej omenjenih sank. Poleg tega pa je snega čist premalo in direktno smučanje ni močno ker je ruševje zunaj. Bolj kot ne telovadim. Užitno mi uspe vsak 4 zavoj. Tudi pod cesto po gozdu je podobno. Do zadnje flanke nad Pustim rovtom. Tam pa je spet odlično in posledično zavestno odsmučam prenizko. Smučke kar na rami prinesem do roba, kjer se spet po gozdu spustim nazaj na Markljev rovt, kjer v zavetrju na sončku naredim še zadnjo pavzo.
Cesta do sankaške je bolj kot ne muka, saj je razrito od motornih sank ali naluknjano. Sankaška pa samo še umikanje vzpenjajočim.
Vse v vsemu je bilo OK. Razgledi in vreme top. Smučarija bo šla pa hitro v pozabo. Še drugi dan zaporedoma sem naredil 1.200 vm, čeprav sem danes mnogo bolj utrujen kot včeraj, saj se turi niti pod razno ne moreta primerjati. Verjetno bi bilo smiselno narediti kakšen dan počitka.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem