Pod Kriško steno

Evo jaz sem nazaj in celo pot sem pogrešal naravo in gibanje. Zato sem že včeraj, kljub utrujenosti in nespanju, skočil na Kriško goro. 

Ker sem si izposloval še en dan dopusta, sem zvečer preverjal kam bi lahko skočil na turno. Aida mi je dobro svetovala in zapeljal sem se do vršiške cesta. Zanimivo, da Kriška gora in Pod Kriško steno nimata absoltno nič skupnega.

Res, da je to senčna tura, ampak so vseeno razgledi na ostenja  fascinantni.


Neverjetno kako se mi pozna 39 dni sedenja v avtu in praktično ničelno gibanje. Tudi pridobljeni kg niso dobrodošli. Saj je šlo, ampak nisem agilen, kot sem bil prej. Čeprav sem po sledeh videl, da so predhodniki uporabljali srenače, potrebe po tem ni bilo. Celo pot sem bil praktično sam. Srečal sem, ob koči, dva turaša in še višje dva. Na vrhu, ki to ni, no na cilju, vsakič, ko sem tu, občudujem ta amfiteater obdan z stenami. 
Če sem za gor mislil, da mi ne gre, sem pravo vrednost mojih nog spoznal na spustu. To je peklo, kot hudič. Smuka je bila na vrhnjem delu dobra. uspevalo mi je pravilno izbirati smer in sem vozil po trdem grifig snegu. Srednji del je kar zanimiv, od zmrznjenih smučin, do mehkega snega. Seveda vse, da me noge še bolj pečejo. Po soteski je spet zabavno in prava igra zavijanja, skokov in ustavljanja. Po poti od koče dol pa spet izica. 
Prav dobra turna smuka. Da ne govorim o tem, kake lepote so to, sploh sedaj, ko jih dajem v perspektivo stvari, ki sem jih videl na poti. No, vsaj za mene.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več