Kako si kaj? Pitchy! 😎
A tistega, ki postavi to vprašanje prav zares zanima, kako si? Kako ločiti, koga to res zanima in kdo je najbolj zadovoljen, če odgovoriš da si dobro oz. se odgovoru kar izogneš? Je tudi pri nas že povsem enako kot pri angleško govorečih in lepo odgovoriš z istim vprašanjem?
Kakorkoli, če koga zanima, naj poudari, da ga res zanima oz. naj vpraša bolj določeno, ker sicer sem pitchy 😋!
Pa pejmo raje k tedenskem poročilu 😀. Vreme je tisto, ki kroji mojo aktivnosti in ker je vreme muhasto, se moram temu prilagajati. To načeloma pomeni, da pride na vrsto tek, ker lahko v časovnem oknu brez padavin to tudi izvedem.
Tako je bilo v ponedeljek in sredo.
V torek sem se, kljub resni grožnji padavin, vseeno odločil, da naredim en krog s kolesom. Blata sem imel v nedeljo vrh glave, zato sem vozil kar nekaj asfalta in nekaj makedama. Na traile nisem niti zavil. Usmeril sem se na Posavca, pa zavil na Jakobovo pot do Brezij, pa se preko Leš, Zadnje vasi vzpel na Bistriško planino.
Krog sem zaključil mimo Tržiča, Retenj in Dupelj s povsem zadovoljivimi številkami (cca 40 km in 1000 vm).Tako je bilo v ponedeljek in sredo.
V torek sem se, kljub resni grožnji padavin, vseeno odločil, da naredim en krog s kolesom. Blata sem imel v nedeljo vrh glave, zato sem vozil kar nekaj asfalta in nekaj makedama. Na traile nisem niti zavil. Usmeril sem se na Posavca, pa zavil na Jakobovo pot do Brezij, pa se preko Leš, Zadnje vasi vzpel na Bistriško planino.
V četrtek me je Jure spet "zvlekel" na smučke. Šla sva na Vršič in se vzpela na Malo Mojstrovko.
Za ta letni čas povsem čudne razmere. Nov južen sneg je otežil vzpon in tudi ni nudil pravega smučarskega užitka. Saj ne da je bilo slabo, samo spomladi pričakuješ predelan srenec... To turo si bom bolj zapomnil po tem, da sem na vrhu ugotovil, da ni avtomobilskih ključev na vrvici v nahrbtniku, kamor jih vedno zapnem. Po hitrem pregledu žepov in nahrbtnika jih nisem našel. Ko sem vrtel film za nazaj, sem prišel do zaključka, da sem jih zaklenil v avto in to zato, ker nahrbtnika nisem imel na istem mestu, kot vedno (gibi so tako rutinirani, ker vsakič naredim isto...) Kar ustrašil sem se, ker to deluje povsem avtistično. Kaj narediti? Kar iz hriba aktiviram AMZS. Ker vmes nisem imel signala, dobim obvestilo, da bo pomoč že kmalu pri nama.
| tole storitev (da vidiš, kako pomoč prihaja k tebi) sem pomagal razviti in sem jo preiskusil kar v praksi |
Hitro odsmučava do avta in ko skozi okno pogledam v prtljažnik ključev ni tam. Še 1 x stresem vse iz nahrbtnika in valda padejo ven. Očitno jih samo nisem dobro zapel na karabin. Samojeza je bila sedaj še večja kot ob misli, da sem jih zaklenil. Odpokličem pomoč in še dobro, da mi je Jure postregel pivo, da sem vsaj malo pomiril živce. Vseeno se nepreklicno odločim, da je s tem turno smučarska sezona zaključena. To je definitvno najbolj nora sezona ever in jo realno ni možno ponoviti. Na smučah sem bil 112 krat, naredil sem 1020 km, se vzpel za 102000 vm in za vse to porabil 245 ur. Noroooooo!!!
Ker je petek moj nabavni dan in se že tako peljem v Tržič, je odločitev da spotoma peš skočim na Dobrčo. Kot ponavadi grem potem do Šentanskega vrha, ki je samo nekam minut naprej, vendar z veliko lepšim razgledom. Spotoma srečam Matica, s katerim sem se letos srečeval na področju Zelenice in oba se smejeva. če sedaj se bova pa tu srečevala. Trening uspe in rahlo sem popravil svoj rekord.
Za soboto smo imeli skupinski plan iti na Trdinov vrh, vendar se zaradi vremena in razmer (blata) odločimo za drugo varianto - skupinsko turo s PD Škofja Loka, ki jo vodi Simon. Vendar nam tudi tukaj nagaja vremenska in jutranji odhod prestavimo na 13. uro. Ker čutim posledice petkovega treninga v bolečih mišicah, zjutraj naredim sprostitveni 6 km tek v upanju, da ne bom na kolesu preveč zategnjen. Ob uri se nas v Škofji Loki nabere devet. Simon nas po stari cesti usmeri proti Ožboltu, pa naprej do Pasje ravni (kjer sploh še nisem bil),
Polhovca in Svetega Petra hriba.Turo zaključimo na pivu v starem mestnem jedru. Vreme se nas je usmililo in luštno je bilo kolesariti s starimi znanci (samo 3 prej nisem poznal). Za zaključek pa obiščem še Mateja, ki ga je tako usekalo v hrbtu, da je že 1 teden bogi in se komaj premika, kaj šele, da bi šel na kolo. Smo pa razdrli marsikatero kolesarsko temo 😉.
V nedeljo zamudim jutranje časovno okno in v dolgčasu spišem ta dolgi tekst (smešno, ker najprej sploh nisem mislil nič napisati). Vsake pol ure pogledam skozi okno in stanje primerjam z radarsko sliko padavin (ki jo BTW dobimo iz Pasje ravni 😉). Kot vse kaže bom moker. seveda če bom šel ven... Ko gledam objave na SM sem kar jezen sem na sebe, ker ne znam pravilno interpretirati vremenske napovedi. Saj na slikah vidim kar nekaj sonca, vsekakor pa ni dežja. A jebi ga, sem bil pač malo moker, Svoj krog sem pa odtekel!
Komentarji
Objavite komentar