Šija, Kofce in blato na kvadrat

Ko se zvečer počekirava z Matejem in seveda glede na vremensko, ni spremembe v idejah. Pač nekaj kar vreme dopušča v okolici doma.
Zjutraj je kar nekaj sonca in optimistično razmišljam, da bo samo topleje, če grem malo kasneje. Pa še menjalnik moram nastaviti. Žal mi nikakor ne ratuje in na koncu sem že pozen, mislim iz vidika, da se proti hribom že začne zapirati. Ker sem včeraj videl, da pod Košuto ni tako zelo blatno se usmerim tja. Dolžanova soteska je sedaj odlično urejena in malo si jo tudi ogledam. 
Mi pa uspe prav boleč padec. Namreč, ko prečkam eno brv mi odnese prvo kolo. Ko se želim ujeti na nogo, mi spodrsne tudi ta. Prav zoprno se z ramo in glavo naslonim na ograjo. Drsi tako kot na ledu in še peš jo komaj prečkam. Čeprav sploh nimam občutka, da bi bil zelo počasen, me danes nekaj kolesarjev prehiti 😧. OK eden je električar, ampak ostala dva..,
Ko pridem do Pungarta se že pripravlja na dež.
Cesta do Šije je v veliki meri še pod globokim snegom in ker je povsem gnil, moram pešačiti. Kljub temu, da zelo pazim, mi kmalu v čevljih čofota. Tudi temperatura ni nič prijazna za kratke hlače.
Taborniški dom je zaprt in samo nadaljujem. Na delu do Kofc pa se začne: blato in močvirje. Parkrat komaj uspem zvoziti, brez da bi pristal v vodi.  Sicer na Kofcah so ljudje, vendar se samo zapeljem skozi mize. Hitim, v upanju, da ostanem suh. Ko pridem do peš poti, po kateri sem hodil včeraj in jo ocenil, da je super vozna, me skoraj kap. Očitno je ponoči močno padalo, saj so gume stalno cela v blatu. Še bolj me pa zadane, ker je, halo, po markirani peš poti, nekdo s kroslo peljal navzgor. Zrito je tako, da je meni skoraj nevozno. Glede na to, da so vmes dropi do 60 cm in to v ovinek in za mene tudi sicer komaj vozno na dol, si lahko predstavljate, kako je ta tip žgal navzgor. Bog ne daj, da bi mu pešec ali kolesar prišel nasproti. In potem smo kolearji moteči 😡. Če sem prej želel, da ne bi deževalo, sem si sedaj premislim, ker mogoče bi vsaj malo spiralo blato iz mene. Po takem še nisem vozil. Groza. Še na delu iz Zavrha, kjer blata do sedaj še nisem videl, mi stalno odnaša ali prvo ali zadnjo ali pa kar obe gumi. Skoz sem na robu padca. Prav fino se je bilo peljati skozi Tržič, blaten kot svinja.
Za občutek, takle je bil kolo.
Sebe raje nisem slikal. Pol ure sem rabil, da sem vse za silo očistil. In ravno ko sem zaključil se je vscalo. 
Ko pogledam številke je tole povsem resna tura in če ni blata, je povsem primerna, da jo priporočim.  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več