Kitajska

Po dveh dnevih mokrega smučanja je bil čas, da 1 x ostanem suh. Ideja je bila iti na kolo in to nad Ajdovščino. Pred časom sem na tem blogu prebral zapis z naslovom Kitajski zid, ki me je pritegnil in glede na vrmensko časovno okno je bil krog ravno pravi. 
Iz skupine se za družbo javi samo Irena in spet sva edina, ki očitno v njej iščeva tak smisel.
Zapeljeva se do Ajdovščine in parkirava pred pump trackom. Že prej sem vedel, da so na tem področju naredili en kup trailov, sedaj pa se je pokazalo, da cela zadeva na polno živi, saj je kolesarjev na parkirišču kar nekaj. Midva se usmeriva mimo izvira Hublja
navzgor proti Predmeji. Nekaj malega po cesti 
večinoma pa po kar strmi rahlo razbiti poti. Se kar parkrat zgodi, da moram stopiti s kolesa. Na vrhu poti je lepo razgledišče, do kamor se večina pripelje z avti.
Preseneti me, kako je urejena okolica. Kot da bi vse travnike pokosili in namenoma nanje namestili skale.
Ni nama jasno kako je možno, da je bilo tukaj gor toliko ljudi, da je kraj dobil imel Kitajska. OK, menda so še kamniti suhi zidovi, ki ločujejo parcele kao podobni Kitajskemu... Vsekakor je pot do 2. razgledišča in spusta najbolj zanimiva, iz vidika estetike.
Sledi spust, ki je ne nekaj mestih tehnično zahteven, saj so okljuke zelo ostre in precej "šodraste". Deli pa so božanski.
Ko 1 x po poti prehitro odvijeva do ceste, se odločiva da greva nazaj malo peš in greva po tracku. To se izkaže za super potezo, saj kmalu naletiva na skupino otrok, ki se pripravlja na spust. Prideva namreč do začetka nadelanih trailov. Ko jaz trenerja povprašam, ali so hitri, češ ali jih počakava, ali lahko kar greva naprej. Malo me premeri in malo z nasmehom odvrne, da so (in si misli: "mnogo hitrejši od tebe stari"). Mulčki se res zapodijo, da je le kaj. Trailov je več. Po tem kjer peljeva midva je super kombinacija flowa in tehničnih delov. Škoda ker je moker. Tla so mestoma ilovnata in drsi, da je kaj. Še huje pa je, ker se blato dobesedno nalima na gume in drsi še tam, kjer res ne bi smelo. Bo treba še kdaj odpeljat po suhem. 
Turca je luštna, kar malo prekratka (cca 20km in 900 vm). Sploh ker je bilo vreme dobro. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več