Na področju medveda - Veliki Javornik

Že drugič nam je planiran Trdinov vrh padel v vodo, bolje rečeno v blato. Kljub temu smo, vsaj nekateri, odločeni, da nekam je pa potrebno iti. Simon najde "suho" varianto poti na Veliki Javornik, ki je vrh gozdnatega grebena, ki se razteza od Postojne do Cerkniškega polja. Na netu je vsak zapis na to temo povezan z gozdnimi živalmi, Predvsem medvedom. Seveda so zato pričakovanja velika 😎. 
Parkiramo na zadnjem P v Cerknici in se zapeljemo po cesti skozi Dolenje jezero, ob jezeru
s Simonom seveda zlezeva na razgledni stolp
in mimo Otoka v osrčje gozda. Cesta je ves čas odličen, polikan makadam, primeren tudi za gravel kolesa. Kot smo nekje prebrali, če nočeš videti medveda, moraš gledati samo na cesto. Mislim, da se je Pero tega kar držal, midva s Simonom, pa sva ves čas s pogledi iskala po gozdu in kar tekmovala kdo ga bo prej videl. Vzpon je samo mestoma strm, sicer pa se lepo počasi vzpenja. Se pa zato nabirajo km. Ob poti malo raziščemo še eno staro italijansko kasarno. Vrh je sicer neizrazit, pa vseeno simpatičen.
Pri spustu sicer poskusimo pa peš poti, vendar se zedinimo, da je mogoče vseeno prenevarno (skale listje, blato) in nima smisla tvegati. Zato ga večino opravimo po cesti. Na koncu sicer najdemo eno potko, ki nas privede direktno do Tkalčeve jame (kjer reka Rak ponikne)
Impresivno! Tako kot je ves Rakov Šocjan. Preverimo Veliki naravni most in se spustimo tudi pod malega.
Simon gleda, kje se je pred leti "abzajlov"
Vsakič, ko sem tukaj me prešine, kako prekrasna je narava in to na dosegu vsakega in to brezplačno. Tokrat praktično brez ljudi. V tujini bi se za tak ogled plačalo in še milijoni bi drli... Saj ne vem, kaj je bolje. Pot zaokrožimo mimo cerkice sv. Volbenka, ki je na super lokaciji in ob jezerski cestici nazaj do avta. 
Ni to nek presežek MTB kolesarjenja, vendar smo si vsi edini, da je bila dobra odločitev in smo bili s turo zadovoljni. Nabralo se je kar 55 km, s "skromnimi" 1200 vm. Ko smo se gibali po področju Javornikov smo, sredi ničesar, srečali samo eno skupinico penzjonistov, sicer pa nikjer nikogar. Žal tudi medveda ne. Jaz sem si ga res iskreno želel videti in ob hrani in pivu smo ugotavljali ali so moje gume res preglasne in sem jih vse prepodil ali je razlog kje drugje. Zaključek je, da moramo prav kmalu na eno turo v Kočevski rog...


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več