Prepovedano za kolesa

Teden mine hitro. Vse bolj mi je bv naštevat, kaj sem počel, saj je eno in skoz isto. Zase imam tako ali tako vse evidentirano v Suuntu. Ker koga pa slepim, da je to za kogarkoli interesantno... Če napišem, da sem v tem tednu presegel 200.000 višencev letos v vseh aktivnostih skupaj, kaj je to zaen podatek? Še meni je nepomemben. Kaj naj pa potem sploh pišem, če sploh? Ma mogoče kaj, kar odstopa. 

Sicer to, da sem se spet dogovoril z Ireno, ni neko odstopanje, bolj pa to, da se sploh nisva več matrala z ostalimi. Seveda se tudi oni niso z nami. Njen Simon je bil žal v službi in sva pač šla sama. Njena želja po bolj gravel varianti po Pokljuki, pri meni ni bila najbolj sprejeta, zato je presenetljivo ona postregla z enim gpxom, ki je, ko sem ga pogledal na karti, močno obetal. Gor po makadamu do Uskovnice,

potem malo po potkah do pl. Praprotnica in spet po cesti do Zajamnikov. Za tole sliko sem moral čakati v vrsti, pa še to se niso posvalkali iz kadra.

Potem pa je sledil spust. Sicer sva se malo lovila, da sva našla pravo potko, potem pa juuuuuheeeeej. Matr, je bilo dobro. Singla z veliko začetnico. Kar nisem mogel verjeti, od koga je prišel track. Dokler jaz ne priletim na ograjo, skozi/čez/spodaj/okrog niti pod razno ni možno priti. Irena mi pove, da je bila malo više tabla (neuradna), da je to privat posestvo in prepovedano za kolesa. Halo, pa to je uradna peš pot in kolikor je meni poznano pri nas ne smeš omejevati prehoda po gozdu. No, nima veze, dejstvo je, da je toleranca očitno na nuli. Najhuje je, da morajo še pešci sedaj plezati okoli, da pridejo nazaj na isto peš pot. Seveda isto narediva še midva in ko se peljem naprej pričakujem, kako bo pot prišla komu na dvorišče ali kakorkoli posegla v življenje. No nič od tega! Pot se konča na lokalni cesti in najina prisotnost ni zmotila nikogar. Ej, ljudje, ZAKAJ????? 

Tega sicer ne bom pozabil, ampak tura je bila vseeno odlična in jo bom definitivno še ponovil, prepoved gor ali dol.