En teden v outu
Nisem ravno družaben človek, ampak ko te nekdo takole na silo postavi v osamo, ni ravno enostavno. Hvala prijateljem za klice, saj je to edina neslužbena komunikacija, ki je vsaj malo podobna normalnemu socialnemu kontaktu. Ko takole gledam nazaj, se mi zdi, da to že traja in traja in ne da je minilo samo sedem dni. In ravno toliko jih je še pred mano 😂.
Do včeraj je vse potekalo po "planu" NIJZja. Skratka, bil sem ubogljiv državljan. Včeraj pa me pokliče dobavitelj drv. češ danes bi jih pripeljal, Kaj naj mu rečem, glede na to, da jih čakam že več kot 1 mesec in da si drva že sposojam? "Ma seveda, prpel!" Ker nisem imel pripravljenega prostora, ga začnem pripravljati in spotoma ugotovim, da bi moral odpeljati veje v gozd, da naredim prostor. Ma kdo me bo pa videl, naložim v avto in odpeljem slab km stran. Uf, kakšen užitek je vozit avto 😎. Domov se vrnem kar po malo daljši poti. Prekršek št. 1. Ko pripelje drva, sicer skrbim, da sva res narazen in zato mu predlagam, da samo razloživa prikolico in bom sam zložil (sicer on tudi pomaga zlagati). Prekršek št.2.
Kazen za to je bila, da sem moral sam zložiti 2m3.
Danes pa pri vsem tem soncu in še obetu slabega vremena nisem več zdržal.
Sonce, toplo, užitek... in to v športu, ki mi sploh ni ne vem kako všeč. "Nastavim" se na počasen tempo, da me slučajno ne bo kap, ki bi jo pripisali Coroni. Noge so v redu, pluča delajo, presenetljivo me pa zaboli vranica. Očitno mi je v tednu dni zmanjkalo rdečih krvničk. Lahko bi tekel in tekel, ampak za 1. ni za pretiravat in tek zaključim po 6 km. Doma pred vrati ni nikogar (mislim na inšpektorja). 😁Prekršek št.3.
Zanima me kje se samoprijavim, ker tole je bilo hudičevo vredno!
Ene stvari so vredne greha, a ne? Če bi jaz bil inšpektor, bi ti najnižjo kazen spisal. ;-)
OdgovoriIzbriši