Slavnik

Pretekli teden ni bil ravno najbolj, ne vem kaj naj napišem, ajde zanimiv. Prejšnjo nedeljo je deževalo in me je depra čist zdelala. Sicer sem odtekel eno desetko, ampak to je vseeno samo 1 ura proti 16 uram kavča. V ponedeljek in torek celo uspem na kolo, ampak kaj dosti več kot Bistriške in Podljubelja ne spravim skupaj. Naprej pa samo dež in turoba. V petek sem tako slabe volje, da ne grem niti tečt. Predvsem zato, ker nimam ideje kam iti v soboto, tudi če bo lepo vreme, ker je vse namočeno. Tako zjutraj delam na zapiranju stopnišča, čeprav imam čas to narediti do jeseni. Po kosilu se brcnem v rit in komaj zbrcam do Dobrče.

Na spustu je steza presenetljovo suha in povsem kvalitetno se uspem izogibat blatu.

Za nedeljo se odločim iti na Trdinov vrh in svojo namero objavin v skupino. Interesa, da bi šel kdo z mano, ni. Na srečo pa Simon prijavi, da gre s fanti nekam na Primorsko. Ker vem, da ima vedno kakšno dobro turo na lagerju, se takoj prijavim za zravem. Malo me sicer skrbi, ker nisem še "navožen", oni pa so neverjetno vzdržljivi. Ni mi problem tam nekje do 1000 vm, naprej se pa meni začnejo težave.
Zmenimo se na Lomu in ko se pripeljejo, so že dogovorjeni za cilj - Slavnik. Na Kozini se ustavimo na kavi in po res dolgem času sem postrežen. Tako nam je lušto na jutranjem sončku, da nas mora Pero priganjati. Vzpon po cesti je lahek. Pogleda na morje se vedno razveselim.
Pri koči je ljudi celo morje in iz Podgorja se vijejo procesije. No saj na tak dan ni čudno. Pofočkamo se na vrhu
in naredimo krajšo pavzo. Ker rahlo pihlja sploh ni vroče, ravno prav za lovljenje barve 😎. 
Na spustu imamo kar nekaj dela s pešci, čeprav Simon, ki vozi prvi uspešno "pometa". Tam kjer jih ni midva voziva precej hitro, max kar je meni še vozno. Pero in Dare sta malo bolj zadržana. Ko se odcepimo od peš poti pridemo na povsem prazno singelco. Juhuhuuu, to je letel. Ni bilo časa slikat.
Kar prehitro jo je konec. Sledi kratek vzpon in ko se dotaknemo ceste, po kateri smo se prej vzpenjali, ni druge, kot da ponovimo. Tudi zato, ker smo na vrhu en del traila spustili.  Tokrat sicer ne gremo povsem do vrha, ampak samo do tam, kjer se začne majkajoči del. Pa še oba s Simonom izračunava, da bomo naredili nekaj čez 1000 vm 😀.
Začuda je sedaj ljudi mnogo manj in Simon dokaže, da se da peljati še hitreje. Butelj mu seveda sledim. Tokrat pa ga opozorim, da morava narediti vsaj kakšno sliko.
Kot bi mignil smo pri avtu in začne se iskanje terase, ker bi radi kaj pojedli. V Postojni na letališču je vrsta 😵 in kar na hitro nehamo komplicirati in se ustavimo v prvi možni (Prestranek, Gostilna Škorenjček). Povsem korektno se najemo in s tem zaključimo turo. Obljubimo si do naslednjič...
Super je bilo! V družbi je povsem drugače. Še na bolečo rit sem manj mislil, kaj šele kaj drugega. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več