Veliki vrh

Cel teden je bila bolj kot ne kislica od vremena, kot pravi Jure.

Skupaj sem spravil dve kolesarjenji (Gozd - vzletišče in Planina Konjščca),

nekaj tekov, hojo na Kriško in eno jutranjo turno Begunščico (po mojem mnenju zadnja turna smučarija v tej sezoni). 
Sonca nisem videl kaj dosti in taka je bila napoved tudi za danes. Že včeraj sva se z Matejem menila, če kje kaže na kaj boljše vreme, da bi šli tja kolesarit. Na koncu je ostalo pri tem, da smo mokri lahko doma.  
Ko se odločam kam, mi kolo ne diši, ker ne maram biti moker na kolesu, pa še povsod je blato. Ker je sneg že dobro pobralo, se odločim za Košuto. Cilj bom pač prilagodil trenutnim razmeram, Parkiram že takoj v Dolini in se preko Kala usmerim proti Kofcam. Spotoma občudujem skalo, drevesa, ki rastejo po njej, jamo...
Prav zanimivo, da sem že nkrat šel mimo, pa si nikoli vzel čas za malo bolj podrobno raziskovanje. Tokrat sem to popravil. Ko grem proti Kofcam me prehiti kolesar in še enega srečam, ko se spušča. Hmm?!
Tudi na tej višini se začenja pomlad.
Kmalu me zajame megla in glede na to, da še ne dežuje in najbolj poznam pot do Velikega vrha se usmerim tja. Bolj ko grem proti vrhu manj vidim, veter piha, nase navlečem rokavice in čist sem moker od vlage. Na srečo sem hiter in kmalu stojim na vrhu. 
Za spust iščem še zadnje zaplate snega in uživam v gojzarsmučanju. Krasne vesine so in prav rad bi jih enkrat presmučal s pravimi smučami. Ker sem ravno v času kosila nazaj na Kofcah si rečem, da moram preveriti, če so štruklji kaj boljši, kot zadnjič. Ker ni nikjer nikogar, pa iskreno mi prav zelo ne diši jesti zunaj, bo to počakalo na drugič. Malo nad Kalom gledam Konjšco, ki se koplje v soncu in razmišljam, da sem očitno izbral napačen cilj. Kot za kazen začne deževati in do avta me namoči do gat. 
Ma k..c, čist fino je blo.
Ko tole napišem vidim, da zunaj sije sonce. Dajmo izkoristi in hop na kolo. Potegnem do Breške planine.
Ker vem, da bom v vsakem primeru blaten grem dol po trailu.
Blaten sem res in to tako, da tudi sebe ošpricam kar na vrtu. Dan tako zaključim s skupno narejenimi dobrimi 2000 vm. Kar v redu, a ne?!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več