Jesenska...
S Patricijo sva bila dogovorjena, da greva danes do naslednje klopce ljubezni na Gorenjskem, in sicer na Dovški babi. Zjutraj me obvesti, da je preutrujena od včerajšnjega dne in ne bi šla. Ja ok, kaj čem...
Brez plana začnem analizirat kaj bi. Naveličan blata, mokrote, mraza, oblakov..., se spomnim spiska potencialnih kolesarki tur, ki sem ga ravno pošiljal in se zatečem k temu. Posledično takoj požrem izjavo izpred enega tedna (o vožnji, če sem sam). Toliko o ekologiji, ko nam ta omejuje svobodo.
Cilj je Pivka in tura iz Skritih poti, ki sem jo imel v planu. Sicer sem na Sv.Trojici bil ne dolgo nazaj, vendar iz druge smeri.
Kljub soncu ni neke sparine, saj ozračje hladi burja, ki pa ni toliko moteča. Bi bila, če bi delal pavze. Kar pa ni v moji navadi, če sem sam. Moram priznati, da je vse skupaj kar kičasto,| Petelinjsko jezero |
Tudi pot je zanimiva. Speljana je ob in po pašnikih, gozdovih, jasah... Vidim en kup živali od domačih: razne govedi, bikov (dva bikca me spremlata vsaj 100m), osličkov, koz, ovac do divjih: srnadi, lisice, jazbeca, vereric do kapitalnega jelena.
Spust je presenetljovo dober in ravno toliko zahteven, da ne norim preveč. Da pa ne bi bilo prehitro konec pot zaokroži še do Paljškega jezera
in se povzpne na Sv.Primoža nad Pivko.
Defenitvino je bila to ena lepših tur s tega portala. Nekaj seveda tudi zaradi letnega časa. V bistvu je na turi manjkala samo še oseba, ki enako ceni te lepote in bi jih lahko uživala skupaj.
Komentarji
Objavite komentar