Čeprav sem v zadnji objavi napisal, da bo zaradi vremena "mir", se to ni čisto tako odvilo. V ponedeljek je noro snežilo in sedeti v čumnati in gledati ven, ni moj stil. Po službi tako na hitro odkidam avto in se odpeljem do Brezij (pri Tržiču). Že med vožnjo se potrdi, da so moje zimske gume oddelale svoje, saj prvi S v klanec v Bistrici (pod gradom) ne zvozim. Itak, da grem po zalet in mi uspe. Za čuda se bp pripeljem do zadnjega P ob cesti za Bistriško planino. Očitno sem edini z idejo, da bi smučal iz Dobrče, saj celo pot vlečem špuro.
Z vsakim višincem je snega več in ko prilezem do Lešanske, moram za vsak korak dvigniti nogo ven iz snega. Noro naporno! Ker za hojo porabim absolutno preveč časa se čisto na vrh ne vzpnem, ampak obrem nad planino. Sneži tako močno, da sem čist premočen. Ko se spustim navzdol obupano ugotovim, da je za moje smuči absolutbno preveč snega, saj jih vleče k podnu. Rabil bi "pavdarce". Namesto, da bi užival, se mučim, Med bukovno imam kar težave saj ružim po podnu, pa še noro se je zaraslo. Ko pridem do ceste, je edina šansa, da se peljem, da ostnem na špuri. Malo se izboljša, ko ujamem špuro parih, ki so bili na Bistriški. Ob avtu me skoraj kap, saj je čist zameden.
V torek sušim cunje in sploh ni pametne ideje, kje bi se kolikor toliko varno smučalo, zato odtečem en običajen krog.
Včeraj pa Gumpi prijavi Španov vrh, kar z veseljem zagrabim. Vreme se izboljšuje
in na hribu je kar nekaj ljudi.
Lep ambient, dobra špura, družba... to je to, sploh za eno sredo popoldan.
Smuka je bila čist užitna, bi pa v takem res pasale malo širše smuče. Ni nekih silnih višincev, ampak luštna turca.
Za zadnji dan, je dilema kdaj in kam iti, sploh ker je ravno zadnji dan. Ko se nekako odločim, da grem na pozno popoldanski Triangel, dobim prošnjo, da posodim avto. Na hitro spremenim na zgodnje popoldanski, zmečem vse v avto in šibam. Na Ljubelju gužva taka, da ni prostega parkirnega mesta, ama nikjer. Imam srečo, da ravno en odpelje in to na pool positionu. Končno je ambient pravi.
Špura je vrhunska, saj je pred mano vidnih vsaj 7 turašev, da ne govorim, koliko jih je že odpeljajo. Plaz pod Plotom se je že odpeleljal in tudi z Begunščice so vidni plazovi suhega. Na vrhu sem rekordno hitro.
Sicer svetloba ni najboljša, ampak že po 1. zavoju vem, da bo super in res odlično lovim puhca. Rata mi ujeti hitrost, ki tudi mojim smučam omogoča "glisiranje". Na Šentancu uspem z ohranjeno hitrostjo priti precej visoko in desno, tako da imam krasno flanko samo zase. Vlečem dolge veleslalomske zavoje, sneg dobesedno brizga čez mene in če bi imel fotografa si mislim, no, ali pa želim, da bi izgledal kot tisti na slikah od Čokla ali Bertota. Ko pri avtu pogledam na uro, ne morem verjeti in ne vem ali bi sploh komuniciral celoten čas, ki sem ga rabil za gor, pripravo in dol. Bo narobe razumljeno.
V Žiganji vasi sem pred dogovorjenim časom in dan, leto zaključim s še zadnjo aktivnostjo, 5,2 km tekom po snegu do doma.
Super. Saj če tako dobro pogledam ... leto niti ni bilo tako zelo slabo. In prepričan sem, da bo novo še boljše. Se že veselim novih skupnih smučanj, srečanj, klepetov. Srečno!
OdgovoriIzbriši