Nesojeno Hajnževo sedlo

Glede na to koliko sem zunaj, neverjetno redko vidim sonce. Seveda je to relativna izjava... Kakorkoli, danes je sijalo sonce na polno in po sestankih se odločim, da bom delil delovni čas in se ob 2h vsedem v avto in se peljem proti Ljubelju s ciljem Hajnževo sedlo (na Snežaku sem dobil info, da se je že splazilo tisto ta nevarno). Na ovinku pod Karavlo, kjer je P, pripeljem počasi, da vidim, koliko je zvoženo in ko vidim kolesnine zapeljem notri. Sedaj ne vem ali prehitro ali pa prepočasi, ker niti pod razno nisem pričakoval, da je sneg na uvozu med kolesninami tako visok + to pa še trd (zmrznjen). Posledica je, da avto zaplava in ostane praktično z gumami v zraku. Če bi pripeljal hitreje bi mogoče "odglisiral" čez, če bi pa počasneje pa bi mogoče vsaj 1 par gum ostal na tleh. V prtljažniku imam veliko lopatu + malo lopato + lavinsko lopato. In se lotim dela. Bil sem neverjetno miren in sistematično okoplem okoli avta, potem pa začnem spodaj. Občutek imam, da mi kar gre in vsake toliko časa poskusim, če se avto s pomočjo svojega pogona že kaj premakne. Da skrajšam zgodbo: v sveže opranih cunjah sem 1,5 ure ležal pod avtom in kopal. Naj povem da je bil avto praktično 30 cm od glavne ceste, kjer je bil kar gost promet. Niti eden ni ustavil, da bi vprašal, če rabim pomoč. Do takrat, ko sem z ročajem velike lopate končno prebil še zadnjo ledeno kocko. Takrat pa je ustavil model in, vsaka mu čast, ponudil pomoč. Ko sem spustil sklopko, sem se samo odpeljal ven in sva se smejala, kje je bil do sedaj. 

Ker sem "izgubil" časovno okno za svetlobo in sonce 

želeni cilj - sedlo na sredini, ki bi bil že v senci, ko bi prišel gor 

se samo odpeljem do Ljubelja in 100. ponovim klasiko na Triangel.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več