Ženiklavc

Ponoči in dopoldan naj bi snežilo, popoldan pa izboljšanje. Vremenska je bila torej ravno prava, da popoldan skočim na Ženiklavc. Očitno je tako ramišljalo še 100 drugih, saj so bili avti parkirani že v kamnolomu pred Slaparsko vasjo. jaz ga stisnem na križišču v vasi in me torej že na začetku čaka ogrevalni "tek" po ravni cesti pred vzponom. Kljub temu, da sem planiral iti čez Dom pod Storžičem (DPS), me špura prepriča, da zavijem v smer sedla Dol. Snega je tukaj komaj dovolj za vzpon, niti pod razno pa za spust. Nekje spredaj vidim turaša, ki ga zelo počasi lovim, ko me opazi še on pospeši in po cesti skoraj "letiva". Ko zavijeva proti Dolu, me počaka in smejiva se, kako deluje psiha, jaz ga poskušam ujeti in bolj, ko sem jaz hitel, bolj je on pospešaval. Oba sva bila pa na maximu. Insistira da grem jaz naprej in po tem ritem oba zelo umiriva. Špura pelje po smeri, po kateri še nisem šel. Priključi se tisti od Doma in na vrh pridem z juga. Na vrhu je že kar nekaj ljudi, med njimi gospod, s katerim se stalno srečujeva na Trianglu. Jaz se odločim, da vsaj 1 x presmučam flanko, zaradi katere sem v osnovi prišel. Kljub temu, da je megla jo odpeljem na polno. Tako fino je, da očitno še na  slepo uživam. 

Vmes se pokaže celo sonce in nebo. Ob povratku na vrh, se je garnitura turašev zamenjala in novi se učijo prereza. Seveda se jim priključim.
Ker to kar traja in traja in mene zazebe, se odpravim. Iščem varianto smeri, kjer bi se izognil kopnini in potokom. Na vrhu med smrekami do Javorniškega prevala, potem med bukovno do vlake, ki pelje do DPS. Malo po cesti potem na senožeti in spet na cesto. Le ta je polna peska, ledu, kopnine in verjetno samo še danes pogojno vozna. Na koncu pa še porivanje do avta. 
V bistvu sem kar veliko dobro smučal in najbolj so me presenetile številke, Včerajšna tura mi je bila oauuu in tudi zdela se mi je kao tura, da se reče. Danes sem naredil samo 100 vm manj kot včeraj, pa si mislim, ja pač ena popoldanska...


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več